Ogled vira Škorpijon II.

==Dokazi==
===Gorjača (žezlo)===
[[Slika:Skorpion II.png|thumb|left|200px|Kralj Škorpijon II. na Škorpijonovi gorjači]]
Edini slikovni dokaz o njegovem obstoju je tako imenovana [[Škorpijonova gorjača]], ki sta jo odkrila arheologa James E. Quibell in Frederick W. Green v templju v [[Nehen]]u (Hierakonpolis)  v sezoni  1897–1898.<ref>''The Narmer Palette''. The Ancient Egypt. Pridobljeno 19. septembra 2007.</ref> Gorjača je trenutno razstavljena v [[Ashmolov muzej|Ashmolovem muzeju]] v [[Oxford]]u. Njena stratigrafija se je zaradi neprimernih metod izkopavanja in dokumentiranja izgubila. Po slogu sodeč spada čisto na konec preddinastičnega obdobja.<ref>Shaw & Nicholson 1995, str. 254.</ref>

Na Škorpijonovi gorjači je upodobljena oseba z visoko [[Hedžet|belo krono]] Gornjega Egipta. V roki ima motiko, ki se razlaga kot obredna motika v faraonovem ceremonialu kopanja prve brazde na polju ali odpiranja jezov za namakanje polj. Ikonografija je podobna ikonografiji na hrbtni strani [[Narmerjeva paleta|Narmerjeve palete]]. Kralju sledijo služabniki. Prvi je  verjetno sejalec, ki trosi zrnje v sveže prekopano zemljo. Drugi služabnik, ki je nekoliko poškodovan, nosi velik otep polnozrnatega žita, ki utrjuje trditev, da je upodobljen ceremonijal setve. Škorpijon je bil morda ustanovitelj Nehena  ali Buta, kar bi lahko pojasnilo, zakaj je bila gorjača najdena prav tukaj. Nad služabnikoma je vrsta zastavonoš, ki za kraljem nosijo enake prapore kot na Narmerjevi paleti. Pod kraljevimi služabniki sta cesta in pokrajina s prebivalci in hišami.<ref name=ref10>Krzysztof Marek Ciałowicz. La naissance d'un royaume: L’Egypte dès la période prédynastique à la fin de la Ière dynastie. Inst. Archeologii Uniw. Jagiellońskiego, Kraków 2001, ISBN 83-7188-483-4, str. 97-98.</ref><ref name=ref11> Elise Jenny Baumgärtel, Ludwig David Morenz. Scorpion and Rosette and the Fragment of the Large Hierakonpolis Macehead. Zeitschrift für Ägyptische Sprache und Altertumskunde (ZÄS), vol. 93. Akademie-Verlag Berlin 1998, str. 9–13.</ref>

Levo za kraljem sta dva služabnika s pahljačama. Levo od njiju so upodobljeni snopi [[papirus]]a, za njimi pa skupina plesalcev in svečenik. Spodnji del gorjače je uničen. Zanimivo je, da so udeleženci parade obrnjeni proti kralju in njegovim zastavonošem, kar kaže, da sta se dve procesiji srečali na sredini prizorišča. Na sredini prizora so drobni sledovi stopala in spirale [[dešret|rdeče krone]] Spodnjega Egipta. Jasno vidna je tudi druga zlata rozeta. Sledovi utrjujejo domnevo, da je bila na gorjači tudi podoba kralja z rdečo krono Spodnjega Egipta.  Če je to res, bi Škorpijon II. lahko bil vladar celega Egipta.<ref name=ref10/><ref name=ref11/>

Na vrhu scene je vrsta božanskih  praporov. Nad vsemi so podobe bogov, med njimi [[Set]]a, [[Min (mitologija) |Mina]] in [[Nemti]]ja, ali perjanica.  Prvotno število praporov ni znano, povsem jasno pa je, da so na polovici praporov obešene pribe, na drugi pa lovski loki. Vrsti praporov sta obrnjeni ena proti drugi. Pribe simbolizirajo prebivalce Spodnjega Egipta ali preproste prebivalce, loki pa lokostrelce, se pravi sovražna azijska plemena. Prizor  kaže na to, da je Škorpijon II. začel napadati Spodnji Egipt in egipčanske sovražnike na obmejnem ozemlju. Napadi so se končali z [[Narmer]]jevo zmago in združitvijo obeh kraljestev. <ref name=ref10/>

V Egiptu so odkrili veliko majhnih slonokoščenih obeskov s podobo škorpijona, ki so izvirali iz Abidosa, Minshat Abu Omarja in  Tarkana. Na nekaterih škorpijon drži hieroglif za nom/vrt/zemljo ([[Gardinerjev seznam hieroglifov|Gardinerjev hieroglif]] N24). Globlji pomen kombinacije hieroglifov je sporen, ker bi škorpijon lahko predstavljal kralja Škorpijona II. v vlogi vladarja nekega neimenovanega [[nom]]a. Na nekaterih obeskih je škorpijon tik nad znakom lastovke, kar se bere  ''»škorpijon je velik«''. Na samo enem obesku škorpijon drži dolgo palico in udarja po sovražniku. Ker je na številnih obeskih upodobljeno svetišče s čapljo na strehi, bi Škorpijon II. lahko bil iz Buta.<ref name=ref12>Thomas Schneider. ''Lexikon der Pharaonen''. Albatros, Düsseldorf 2002, ISBN 3-491-96053-3, str. 276.</ref><ref name=ref13>Günter Dreyer. ''Horus Krokodil: Ein Gegenkönig der Dynastie 0''. V  Renee Friedman, Barbara Adams. ''The Followers of Horus: Studies dedicated to Michael Allen Hoffman'', 1949–1990. Oxford 1992, ISBN 0-946897-44-1, str. 259–263.</ref><ref name=ref14>Peter Kaplony. ''Die Inschriften der ägyptischen Frühzeit''. Bd. 2. Ägyptologische Abhandlungen. Bd. 8, 2. Harrassowitz, Wiesbaden 1963, str. 1090.</ref>

===Napisi na kamnu in glinasti posodi===
[[Slika:Skorpionritzung.png|thumb|150px|right|Odtis na glinasti posodi z imenom Škorpijona II. (po Dietrichu Wildungu)<ref>Wildung 1981, obj. 36.</ref>]]

V Tarhanu in Minshat Abu Omarju so  odkrili več kamnitih in glinastih posod z vgraviranimi  terekhi. Ime na njih je sporno.  Nekateri egiptologi so prepričani, da gre za zelo stilizirano podobo škorpijona, drugi pa v to niso povsem prepričani in jih berejo kot površno napisano ime faraona Kaja.<ref name=ref12/><ref name=ref13/><ref name=ref14/>
Ne drugem kataraktu Nila nedaleč od Naserjevega jezera v Gebel Sheikh Sulimanu  ([[Sudan]]), je v skalo vklesana podoba velikega škorpijona, ki stopa preko ubitih sovražnikov. Njihova smrt je prikazana z njihovim položajem z glavo navzdol in puščicami v telesih. Ob njih ste dva lokostrelca, ki še vedno streljata nanje. Po nojevih peresih in lokih je v sovražnikih mogoče prepoznati [[Nubija|Nubijce]], za katere so bila značilna prav nojeva peresa. Škorpijon se sooča s človeško podobo z umetno brado, ceremonijalnim nožem za pasom in dolgo vrvjo, s katero so zvezani Nubijci. Prizor naj bi predstavljal faraona Škorpijona II., ki proslavlja zmago nad Nubijci.<ref>Kaiser & Dreyer 1982, str. 70.</ref><ref>Needler 1967, str. 87–91.</ref>