Ogled vira Achille Lauro

{{Drugipomeni4|potniški ladji|italijanskega pevca|Lauro De Marinis}}[[Slika:Achille39.jpg|thumb|Achille Lauro]]
'''Achille Lauro''' (splavljena kot ''Willem Ruys'') je bila [[potniška ladja|potniška prekooceanska ladja]], ki so jo leta 1985 [[ugrabitev|ugrabili]] [[terorizem|teroristi]].

Ladjo je naročilo [[podjetje]] [[Rotterdamsche Lloyd]] v letu 1938, graditi pa so jo začeli leta 1939 v [[Nizozemska|nizozemski]] [[ladjedelnica|ladjedelnici]] [[Vlissingen]]. Gradnjo ladje je zmotil začetek [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], v kateri je bila v dveh bombnih napadih poškodovana. Tako je bila gradnja končana šele julija 1946, ladja pa je bila splovljena konec leta 1947 pod imenom ''Willem Ruys''. Na prvo plovbo je odšla 2. decembra. 

Ladja je v dolžino merila 192, v višino pa 25 metrov. Njen ugrez je bil 8,9 metrov, skupni izpodriv pa je znašal 21.110 ton. Na krovu je bilo prostora za 900 potnikov, za pogon pa je skrbelo osem 8 [[motor]]jev tipa Sulzer, ki so poganjali dva [[ladijski vijak|vijaka]]. 

Leta 1964 je bila ladja prodana italijanskemu podjetju [[Flotta Lauro Line]] (Star Lauro), to pa jo je prekrstilo v '''Achille Lauro''' (po bivšemu [[župan]]u [[Neapelj|Neaplja]], [[Achille Lauro|Achillu Lauru]]). V istem letu je Star Lauro kupil tudi [[sestrska ladja|sestrsko ladjo]] Achille Lauro, ki jo je poimenovalo [[Angelina Lauro]]. 

Ladjo so povsem prenovili, redne plovbe pod novo zastavo pa je začela leta 1966. Achille Lauro je svojo pot končala v [[požaru]], ki je na njej izbruhnil 30. novembra 1994, ladja pa je zaradi posledic potonila tri dni kasneje.

==Ugrabitev==
Achille Lauro so 7. oktobra 1985 v [[teritorialne vode|teritorialnih vodah]] [[Egipt]]a ugrabili štirje pripadniki [[Palestinska osvobodilna fronta|Palestinske osvobodilne fronte]]. Ladjo, ki je plula pod [[Italija|italijansko]] [[zastava|zastavo]], so ugrabili na plovbi iz [[Aleksandrija|Aleksandrije]] v [[Port Said]], približno deset [[morska milja|morskih milj]] pred [[obala|obalo]] Egipta in prevzeli nadzor nad njo. 

Ob zajetju je bilo na ladji 545 [[potnik]]ov in članov [[posadka|posadke]], zahteve ugrabiteljev pa so bile, naj [[Izrael]] iz svojih [[zapor]]ov izpusti 50 pripadnikov gibanja. V nasprotnem so teroristi grozili s pobojem vseh [[talec|talcev]]. Grožnjo so podkrepili z usmrtitvijo invalidnega ameriškega potnika [[Judje|judovskega]] rodu, [[Leon Klinghoffer|Leona Klinghofferja]], katerega [[truplo]] so vrgli s krova ladje.

Še pred izvedbo reševalne akcije, ki so jo nameravale izpeljati [[specialne enote]] Egipta, so se teroristi 9. oktobra 1985 z ladje umaknili. Po pogajanjih so se teroristi s [[potniško letalo|potniškim letalom]] poskušali umakniti v [[Tunizija|Tunizijo]]. Med letom so jih prestregla ameriška [[lovsko letalo|lovska letala]] in jih prisilila k pristanku v [[NATO|Natovi]] [[vojaška baza|bazi]] Sigonella na [[Sicilija|Siciliji]], kjer so pripadnike gibanja [[aretacija|aretirali]]. Ostali potniki, ki so bili na plovbi, ko so jo teroristi ugrabili, so kljub protestom italijanske [[vlada|vlade]] smeli nadaljevati potovanje. Obstaja verjetnost, da se je s preostalimi potniki v Tunizijo umaknil tudi vodja teroristov [[Abu Abbas]], ki ga ni bilo med aretiranimi teroristi.

==Zunanje povezave==
* [http://www.ssmaritime.com/willemruys.htm ss Maritime History- Willem Ruys/Achille Lauro] 
* [http://www.bbc.co.uk/dna/h2g2/A730900 H2G2- ugrabitev Achille Lauro] 

==Glej tudi==
* [[Kriza s talci v japonski ambasadi]]
* [[Operacija Nimrod]]
{{Potniške ladje}}
[[Kategorija:Potniške ladje]]
[[Kategorija:Teroristični napadi]]
[[Kategorija:Leto 1985]]
{{normativna kontrola}}