Ogled vira Nizozemski imperij

{{Infopolje Država|native_name={{Lang|nl|Nederlandse koloniale rijk}}|conventional_long_name=Nizozemski kolonialni imperij|image_flag=Flag of the Netherlands.svg|image_coat=Royal coat of arms of the Netherlands.svg|symbol_type=[[Grb Nizozemske|grb]]|image_map=DutchEmpire15.png|map_caption=Anahronično{{efn|Nikoli ni Nizozemski imperij hkrati vladal vsem teritorijem, ki so označeni na tem zemljevidu. Nasprotno, zemljevid prikazuje vsa območja, ki so jim v določenem času vladali Nizozemci.}} Nizozemski kolonialni imperij<br/>
{{legend|#1DF73D|Ozemlja pod upravo ali ki izhajajo iz ozemelj pod upravo [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Nizozemske vzhodnoindijske družbe]]}}<br/>
{{legend|#008E16|Ozemlja pod upravo ali ki izhajajo iz ozemelj pod upravo [[Nizozemska zahodnoindijska družba|Nizozemske zahodnoindijske družbe]]}}<br />
Majhni oranžni kvadratki predstavljajo manjše trgovinske postojanke, tako imenovane ''handelsposten''.|footnotes={{Notelist}}}}

'''Nizozemski imperij''' ali '''nizozemski kolonialni imperij''' ({{Jezik-nl|Nederlandse koloniale rijk}}) je obsegal čezmorska ozemlja in trgovske postaje, ki so jih nadzorovale in upravljale nizozemske pooblaščene družbe — predvsem [[Nizozemska zahodnoindijska družba]] in [[Nizozemska vzhodnoindijska družba]] — ter nato [[Republika Nizozemska|Nizozemska republika]] (1581–1795) in sodobna Kraljevina Nizozemska po 1815.<ref name="Entrepot">{{Navedi knjigo|last=Israel|first=Jonathan|title=Empires and Entrepots: Dutch, the Spanish Monarchy and the Jews, 1585–1713|url=https://archive.org/details/empiresentrepots0000isra|date=2003|pages=x–xii|publisher=Hambledon Press|location=London|isbn=978-1852850227}}</ref> Sprva je bil sistem, ki je temeljil na trgovini in je večji del svojega vpliva črpal iz trgovskega podjetja in nizozemskega nadzora nad mednarodnimi pomorskimi ladijskimi potmi prek strateško postavljenih postojank, ne pa iz ekspanzivnih teritorialnih podvigov.<ref>{{Navedi knjigo|last=Ward|first=Kerry|title=Networks of Empire: Forced Migration in the Dutch East India Company|date=2009|pages=322–342|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge|isbn=978-0-521-88586-7}}</ref> <ref name="Entrepot" /> Nizozemci so bili med prvimi graditelji imperija v Evropi, takoj za [[Španski imperij|Španijo]] in [[Portugalski imperij|Portugalsko]].

Z nekaj opaznimi izjemami je bila večina prekomorskih posesti nizozemskega kolonialnega imperija sestavljena iz obalnih utrdb, tovarn in pristaniških naselij z različnimi stopnjami vključitve njihovih zaledij in okoliških regij.<ref>{{Navedi knjigo|last=Ward|first=Kerry|title=Networks of Empire: Forced Migration in the Dutch East India Company|date=2009|pages=322–342|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge|isbn=978-0-521-88586-7}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFWard2009">Ward, Kerry (2009). ''Networks of Empire: Forced Migration in the Dutch East India Company''. Cambridge: Cambridge University Press. pp.&nbsp;322–342. [[Mednarodna standardna knjižna številka|ISBN]]&nbsp;[[Posebno: BookSources/978-0-521-88586-7|<bdi>978-0-521-88586-7</bdi>]].</cite></ref> Nizozemska pooblaščena podjetja so pogosto narekovala, da je njihova posest čim bolj omejena, da bi se izognili nepotrebnim stroškom, <ref>{{Navedi knjigo|last=Andre du Toit & Hermann Giliomee|title=Afrikaner Political Thought: Analysis and Documents, Volume One (1780–1850)|year=1983|edition=1983|pages=1–305|publisher=Claremont: David Philip (Pty) Ltd|isbn=0908396716}}</ref> in medtem ko so se nekatera, kot sta Nizozemska Kapska kolonija in [[Nizozemska vzhodna Indija]], vseeno razširila (zaradi pritiska neodvisno mislečih nizozemskih kolonistov ), drugi so ostali nerazvita, izolirana trgovska središča, odvisna od domorodnega naroda gostitelja. To je odražalo primarni namen nizozemskega kolonialnega imperija: komercialna izmenjava v nasprotju s suverenostjo nad homogenimi ozemlji.

Imperialne ambicije Nizozemcev je okrepila moč njihovega obstoječe ladijske industrije, pa tudi ključna vloga, ki so jo imeli pri širjenju pomorske trgovine med Evropo in Orientom.<ref name="Hunt1">{{Navedi knjigo|last=Hunt|first=John|editor-last=Campbell|editor-first=Heather-Ann|title=Dutch South Africa: Early Settlers at the Cape, 1652–1708|date=2005|pages=2–13|publisher=University of Pennsylvania Press|location=Philadelphia|isbn=978-1904744955}}</ref> Ker je majhnim evropskim trgovskim družbam pogosto primanjkovalo kapitala ali delovne sile za obsežne operacije, so Generalni državni stanovi  (parlament) v zgodnjem sedemnajstem stoletju ustanovili večji organizaciji – Nizozemsko zahodnoindijsko družbo in Nizozemsko vzhodnoindijsko družbo.<ref name="Hunt1" /> Te so takrat veljale za največje in najobsežnejše pomorske trgovske družbe in so nekoč imele praktično monopol nad strateškimi evropskimi ladijskimi potmi proti zahodu skozi [[Južna polobla|južno poloblo]] okoli [[Južna Amerika|Južne Amerike]] skozi [[Magellanov preliv|Magellanovo ožino]] in proti vzhodu okoli [[Afrika|Afrike]], mimo [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]].<ref name="Hunt1" /> Prevlada podjetij v svetovni trgovini je močno prispevala h komercialni revoluciji in kulturnemu razcvetu na Nizozemskem v 17.&nbsp;stoletju, znano kot [[nizozemska zlata doba]].<ref name="Hsin-Hui">{{Navedi knjigo|last=Hsin-Hui|first=Chiu|title=The Colonial 'civilizing Process' in Dutch Formosa: 1624–1662|date=2008|pages=3–8|publisher=Tuta Sub Aegide Pallas|location=Leiden|isbn=978-9004165076}}</ref> V iskanju novih trgovskih poti med [[Azija|Azijo]] in [[Evropa|Evropo]] so nizozemski pomorščaki raziskovali in začrtali oddaljene regije, kot so [[Avstralija]], [[Nova Zelandija]], [[Tasmanija]] in dele vzhodne obale [[Severna Amerika|Severne Amerike]].<ref name="Fisher">{{Navedi knjigo|last=Fisher|first=Ann Richmond|title=Explorers of the New World Time Line|date=2007|pages=53–59|publisher=Teaching & Learning Company|location=Dayton, Ohio|isbn=978-1429113175}}</ref> V obdobju protoindustrializacije je imperij prejemal 50 % tekstila in 80 % svile, uvožene iz indijskega [[Mogulsko cesarstvo|Mogulskega cesarstva]], predvsem iz njegove najbolj razvite regije, znane kot Bengalski Subah.<ref name="tong">{{Navedi knjigo|last=Junie T. Tong|year=2016|title=Finance and Society in 21st Century China: Chinese Culture Versus Western Markets|url=https://books.google.com/books?id=_UQGDAAAQBAJ&pg=PA151|publisher=CRC Press|page=151|isbn=978-1-317-13522-7}}</ref> <ref name="esposito">{{Navedi knjigo|editor-last=John L. Esposito|editor-link=John L. Esposito|year=2004|title=The Islamic World: Past and Present|volume=1: Abba - Hist.|url=https://books.google.com/books?id=KZcohRpc4OsC&pg=PT190|publisher=Oxford University Press|page=174|isbn=978-0-19-516520-3}}</ref> <ref>Nanda, J. N (2005). {{Navedi knjigo|year=2005|title=Bengal: the unique state|publisher=Concept Publishing Company. p. 10.|isbn=978-81-8069-149-2|quote=Bengal [...] was rich in the production and export of grain, salt, fruit, maize, liquors and wines, precious metals and ornaments besides the output of its handlooms in silk and cotton. Europe referred to Bengal as the richest country to trade with.}}</ref> 

V 18. stoletju je nizozemski kolonialni imperij začel propadati zaradi Četrte anglo-nizozemske vojne 1780–1784, v kateri je nizozemska republika izgubila svoje številne  kolonialne posesti in trgovinske monopole v korist [[Britanski imperij|Britanskega imperija]], skupaj z [[Britanska vzhodnoindijska družba|Britansko vzhodnoindijsko družbo]] je v bitki pri Plasseyju osvojila Mogulsko Bengalijo. <ref name="ray">{{Navedi knjigo|last=Indrajit Ray|year=2011|title=Bengal Industries and the British Industrial Revolution (1757–1857)|url=https://books.google.com/books?id=CHOrAgAAQBAJ&pg=PA57|publisher=Routledge|pages=57, 90, 174|isbn=978-1-136-82552-1}}</ref> <ref name="Hobkirk">{{Navedi knjigo|last=Hobkirk|first=Michael|title=Land, Sea or Air?: Military Priorities- Historical Choices|date=1992|pages=77–80|publisher=Palgrave-Macmillan|location=Basingstoke|isbn=978-0312074937}}</ref> <ref>Dalio, Ray. [https://www.linkedin.com/pulse/big-cycles-over-last-500-years-ray-dalio/ "The Big Cycles of the Dutch and British Empires and Their Currencies"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201001130930/https://www.linkedin.com/pulse/big-cycles-over-last-500-years-ray-dalio/|date=1 October 2020}}, ''[[LinkedIn]]'', 21 May 2020</ref> Kljub temu so večji deli imperija preživeli do začetka globalne [[Dekolonizacija|dekolonizacije]] po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], in sicer [[Nizozemska vzhodna Indija|Vzhodna Indija]] in Nizozemska Gvajana.<ref name="DR1">{{Navedi knjigo|last=Jones|first=Guno|editor-last=Essed|title=Dutch Racism|date=2014|pages=315–316|publisher=Rodopi B.V.|location=Amsterdam|isbn=978-9042037588}}</ref> Tri nekdanja kolonialna ozemlja na otokih Zahodne Indije okoli [[Karibsko morje|Karibskega morja]] - [[Aruba]], [[Curaçao]] in [[Sveti Martin (Nizozemska)|Sveti Martin]] - ostajajo kot sestavne dežele, zastopane v Kraljevini Nizozemski.<ref name="DR1" />

== Nekdanje nizozemske kolonialne posesti ==
Ta seznam ne vključuje več nekdanjih trgovskih postaj, ki so jih upravljali Nizozemci, kot je [[Dedžima|Dedžima]] na Japonskem.

* [[Nizozemska vzhodna Indija|Nizozemska Vzhodna Indija]] z vladavino podjetij (1603–1949) in Nizozemska Nova Gvineja (do 1962)
* [[Nizozemska Indija]] (1605–1825)
* [[Nizozemska zlata obala]] (1612–1872)
* [[Nova Nizozemska]] (1614–1667, 1673–1674)
* [[Nizozemske Gvajane]] (1616–1975)
* [[Nizozemska Formoza]] (1624–1662) in Keelung (utrdba Noord-Holland; 1663–1668)
* [[Nizozemski Deviški otoki]] (1625–1680)
* [[Nizozemska Bengalija]] (1627–1825)
* [[Nizozemska Brazilija]] (1630–1654)
* [[Nizozemski Mavricij]] (1638–1710)
* [[Nizozemski Cejlon]] (1640–1796)
* [[Nizozemska Malaka]] (1641–1795, 1818–1825)
* [[Kapska kolonija|Nizozemska Kapska kolonija]] (1652–1806)
* [[Nizozemski Malabar]] (1665–1795)
* [[Surinam (nizozemska kolonija)|Nizozemski Surinam]] (1667–1954)
* Nova Nizozemska (Akadia) (1674–1678)

== Zgodovina ==

=== Začetki (1543–1602) ===
[[Slika:Plakkaat_van_Verlatinghe.jpg|sličica| Uradna razglasitev neodvisnosti nizozemskih provinc od španskega kralja [[Filip II. Španski|Filipa II]]]]
Ozemlja, ki bodo pozneje tvorila [[Republika Nizozemska|Nizozemsko republiko]], so se začela kot ohlapna federacija, znana kot [[Sedemnajst provinc]], ki jih je [[Karel V. Habsburški|Karel V.]], cesar Svetega rimskega cesarstva in (kot "Carlos I") španski kralj, podedoval in spravil pod svojo neposredno oblast leta 1543. Leta 1566 je izbruhnil [[Protestantizem|protestantski]] [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|nizozemski upor]] {{Notetag|Controversy exists as to the actual starting date of the revolt, and even with that of the Eighty Years' War; many historians maintain 1568 as the starting date of the war, as this was the year of the first battles between armies. However, since there is a long period of Protestant vs. Catholic (establishment) unrest leading up to this war, it is not easy to give an exact date when the war, or the 'Dutch Revolt', actually started. The first open violence that would lead to the war was the 1566 iconoclasm known as the '''Iconoclastic Fury''' ({{lang|nl|[[Beeldenstorm]]}}), and sometimes the first Spanish repressions of the riots (i.e. [[battle of Oosterweel]], 1567) are considered the starting point. Most accounts cite the 1568 invasions of armies of mercenaries paid by William of Orange as the official start of the war; this article adopts that point of view. Alternatively, the start of the war is sometimes set at the [[capture of Brielle]] by the Gueux in 1572.}} proti vladavini rimskokatoliške Španije, kar je sprožilo [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|osemdesetletno vojno]]. Pod vodstvom [[Viljem I. Oranski|Viljema Oranskega]] je bila neodvisnost razglašena leta 1581 z  Odpovednim aktom. Posledica upora je bila vzpostavitev de facto neodvisne protestantske republike na severu z Antwerpensko pogodbo (1609), vendar Nizozemci nikoli niso mogli uspešno odstraniti španske opore v južni Nizozemski. Osem desetletij vojne je imelo ogromno človeško ceno, z ocenjenimi 600.000 do 700.000 žrtvami, od katerih je bilo 350.000 do 400.000 civilistov, ki so jih ubile bolezni in kar se bo pozneje štelo za vojne zločine.<ref>{{Navedi splet|title=Victimario Histórico Militar|url=http://remilitari.com/guias/victimario9.htm}}</ref>

Obalni provinci [[Holandija]] in [[Zeeland|Zeelandija]] sta bili stoletja pred špansko vladavino pomembni središči evropskega pomorskega trgovskega omrežja. Njihova geografska lega je omogočala udoben dostop do trgov Francije, Škotske, Nemčije, Anglije in Baltika.<ref>Boxer (1965), p.6.</ref> Zaradi vojne s Španijo so se številni finančniki in trgovci izselili iz [[Antwerpen|Antwerpna]], velikega mesta v [[Flandrija|Flandriji]] in takrat enega najpomembnejših trgovskih središč v Evropi, v nizozemska mesta, zlasti v [[Amsterdam]], <ref>Boxer (1965), p.19.</ref> ki je postal najpomembnejše evropsko središče za ladijski promet, bančništvo in zavarovanje. <ref>Taylor (2001), p. 248.</ref> Učinkovit dostop do kapitala je Nizozemcem v osemdesetih letih 15. stoletja omogočil razširitev njihovih trgovskih poti izven severne Evrope na nove trge v [[Sredozemsko morje|Sredozemlju]] in [[Levant|Levantu]]. V 1590-ih so nizozemske ladje začele trgovati z [[Brazilija|Brazilijo]] in Nizozemsko zlato obalo Afrike, proti Indijskemu oceanu, ki je bil vir donosne trgovine z [[Pot začimb|začimbami]].<ref>Boxer (1965), p.20.</ref> To je pripeljalo Nizozemce v neposredno konkurenco [[Portugalska|Portugalski]], ki je več desetletij prevladovala na teh trgovskih poteh in je vzpostavila kolonialne postojanke na obalah Brazilije, Afrike in Indijskega oceana, da bi jih olajšala. Rivalstvo s Portugalsko pa ni bilo povsem gospodarsko: od leta 1580, po smrti portugalskega kralja [[Sebastjan I. Portugalski|Sebastiana I.]] in večjega dela portugalskega plemstva v bitki pri Alcácer Quibirju, je bila portugalska krona združena s špansko krono. v " Iberski uniji " pod dedičem cesarja Karla V.  [[Filip II. Španski|Filipom II. Španskim]]. Z napadom na portugalsko čezmorsko posest so Nizozemci prisilili Španijo, da je preusmerila finančne in vojaške vire stran od svojega poskusa zadušitve nizozemske neodvisnosti.<ref>Scammel (1989), p.20.</ref> Tako se je začela nekaj desetletij dolga nizozemsko-portugalska vojna.

Leta 1594 je bila v Amsterdamu ustanovljena ''Compagnie van Verre'' ("Družba daljnih dežel") z namenom, da pošlje dve floti na  otoke začimb v [[Moluki|Molukih]].<ref>Boxer (1965), p.22.</ref> Prva flota je izplula leta 1596 in se vrnila leta 1597 s tovorom paprike, ki je več kot pokrila stroške potovanja. Drugo potovanje (1598–1599) je vlagateljem prineslo 400-odstotni dobiček.<ref name="autogenerated4">Boxer (1965), p.23.</ref> Uspeh teh potovanj je privedel do ustanovitve številnih podjetij, ki so tekmovala za trgovino. Konkurenca je bila v nasprotju z interesi podjetij, saj je grozila, da bo zvišala cene začimb pri njihovem izvoru v Indoneziji, medtem ko jih bo znižala v Evropi.<ref name="autogenerated4" />

=== Vzpon nizozemske gospodarske hegemonije (1602–1652) ===
Zaradi težav, ki jih povzroča rivalstvo med podjetji, je bila leta 1602 ustanovljena  [[Nizozemska vzhodnoindijska družba]] ({{Jezik-nl|Verenigde Oost-Indische Compagnie}}, VOC). Listina, ki so jo podjetju podelili Generalni stanovi, mu je podelila izključne pravice za začetno obdobje 21 let nizozemski trgovini in plovbi vzhodno od [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]] in zahodno [[Magellanov preliv|od Magellanove ožine]]. Direktorji družbe, " ''Heeren XVII'' ", so dobili pravno pooblastilo za ustanavljanje "trdnjav in utrdb", za podpisovanje pogodb, za vključitev vojske in mornarice ter za vodenje obrambne vojne.<ref>Boxer (1965), p.24.</ref> Samo podjetje je bilo ustanovljeno kot [[delniška družba]], podobno kot dve leti prej ustanovljeni angleški tekmec [[Britanska vzhodnoindijska družba]]. Leta 1621 je bila ustanovljena [[Nizozemska zahodnoindijska družba]] (WIC), ki je dobila 25-letni monopol nad tistimi deli sveta, ki jih vzhodnoindijska družba ne nadzoruje: Atlantik, Amerika in zahodna obala Afrike. <ref name="autogenerated3">Rogozinski (2000), p.62.</ref> Nizozemci so med vladavino kralja Naresuana leta 1604 ustanovili tudi trgovsko postojanko v Ayutthayi, današnji [[Tajska|Tajski]] .

=== Ibersko-nizozemski konflikti ===
[[Slika:Johannes_Vingboons_-_Maragnon_(1665).jpg|sličica| São Luís, Maranhão, Nizozemska Brazilija]]
Špansko-nizozemska vojna je bila za Nizozemce del njihovega boja za neodvisnost in versko svobodo med osemdesetletno vojno. Večinoma se je bojevalo na evropski celini, vendar je vojna potekala tudi proti čezmorskim ozemljem Filipa II., vključno s španskimi kolonijami in portugalskimi metropolami, kolonijami, trgovskimi postajami in [[Fortifikacija|utrdbami]], ki so takrat pripadale kralju Španije in Portugalske.

Nizozemska je postala del domen "španske veje" habsburške dinastije, ko je cesar Karel V. po abdikaciji leta 1555 razdelil posest [[Habsburžani|habsburškega cesarstva]]. Leta 1566 je izbruhnil [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|nizozemski upor]] in leta 1568 je [[Republika Nizozemska|Nizozemska republika]] stopila na dolgo, mučno pot osemdesetletne vojne (znane tudi kot [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|nizozemska vojna za neodvisnost]]) in začela se je invazija in ropanje španskih (in kasneje portugalskih) kolonij v Ameriki in Aziji, vključno s poskusom invazije na [[Filipini|Filipine]] (takrat del španske Vzhodne Indije ).
[[Slika:Gezicht_op_Olinda,_Brazilië_Rijksmuseum_SK-A-742.jpeg|levo|sličica| Olinda, Pernambuco, Nizozemska Brazilija]]
Od leta 1517 je bilo pristanišče v [[Lizbona|Lizboni]] na [[Portugalska|Portugalskem]] glavni evropski trg za izdelke iz Indije, na katerega so prihajali drugi narodi, da bi kupili za svoje potrebe. Toda zaradi vključitve Portugalske v Ibersko unijo s Španijo s strani Filipa II. leta 1580 so bila vsa portugalska ozemlja nato ozemlje podružnice španskih Habsburžanov, zato so bili vsi portugalski trgi zaprti za Združene province. Tako so se Nizozemci leta 1595 odločili, da bodo sami odpluli po izdelke zase, pri čemer so se poslužili »skrivnega« znanja o portugalskih trgovskih poteh, ki ga je [[Cornelis de Houtman|Cornelisu de Houtmanu]] uspelo pridobiti v Lizboni.<ref name="autogenerated5">Vidal, Prudencio. (1888)</ref>

V iskanju alternativnih trgovskih poti v Azijo so Nizozemci motili špansko-portugalsko trgovino in sčasoma so prišli vse do Filipinov. Nizozemci so si prizadevali za prevlado v komercialni pomorski trgovini v jugovzhodni Aziji, pri čemer so šli v zasledovanju tega cilja tako daleč, da so se vključili v tisto, kar so drugi narodi in sile smatrali za nekaj več kot piratske dejavnosti.
[[Slika:Victor_Meirelles_-_'Battle_of_Guararapes',_1879,_oil_on_canvas,_Museu_Nacional_de_Belas_Artes,_Rio_de_Janeiro_2.jpg|sličica| Portugalska zmaga v bitki pri Guararapesu je končala nizozemsko prisotnost v Braziliji.]]
Združitev obeh kron je Portugalsko prikrajšala za ločeno zunanjo politiko, pri čemer so sovražniki kralja Filipa II. postali tudi sovražniki Portugalske. Vojna z Nizozemci je privedla do napadov na večino portugalskega razvejanega [[Portugalski imperij|trgovskega omrežja]] v [[Azija|Aziji]] in okoli nje, vključno s Cejlonom (sodobna [[Šrilanka]]) in Goo, pa tudi do [[Portugalski imperij|napadov na njene komercialne interese]] na Japonskem, v [[Portugalski imperij|Afriki]] (zlasti Mina ) in [[Južna Amerika|Južni Ameriki]]. Čeprav Portugalcem nikoli ni uspelo zavzeti celotnega otoka Cejlon, jim je uspelo obdržati obalna območja pod svojim nadzorom precej časa pred prihodom Nizozemcev v vojno. Portugalsko južnoameriško kolonijo, Brazilijo, so delno osvojile tako [[Francija]] kot Združene province.

V 17. stoletju je " velika zasnova " [[Nizozemska zahodnoindijska družba|Zahodnoindijske družbe]] vključevala poskus zatirati mednarodno trgovino s sladkorjem z napadom na portugalske kolonije v Braziliji in Afriki ter zavzetjem nasadov sladkornega trsa in suženjskih pristanišč, potrebnih za oskrbo z delovno silo. Čeprav so bili Portugalci oslabljeni zaradi Iberske unije s Španijo, katere pozornost je bila usmerjena drugam, so se Portugalci lahko ubranili začetnega napada, preden je bitka pri zalivu Matanzas zagotovila WIC sredstva, potrebna za uspešno operacijo. Johan Maurits je bil imenovan za guvernerja " Nove Holandije" in januarja 1637 je pristal v Recifeju. V nizu uspešnih odprav je postopoma razširil nizozemsko posest od Sergipeja na jugu do Maranhaa na severu. WIC je prav tako uspelo osvojiti Gorée, [[Grad Elmina|grad Elmino]], Svetega Tomaža in [[Luanda|Luando]] na zahodni obali Afrike. Obe regiji sta bili uporabljeni tudi kot oporišči nizozemskih zasebnikov, ki so ropali po portugalskih in španskih trgovskih poteh. Razpad Iberske unije leta 1640 in Mauritsov odpoklic leta 1643 sta povzročila povečan odpor portugalskih kolonistov, ki so še vedno predstavljali večino brazilskih naseljencev. Nizozemci so bili dokončno premagani v 1650-ih, vendar jim je uspelo prejeti 4 milijonov reisov (63 [[Tona|metričnih ton]] zlata) v zameno za opustitev njihovih zahtev nad Brazilijo v Haaški pogodbi iz leta 1661.

==== Azija ====
[[Slika:Dutch_and_Portuguese_in_Asia_c_1665.png|desno|sličica| Primarne nizozemske in portugalske naselbine v Aziji, c. 1665. Z izjemo Džakarte in Deshime je vse zajela nizozemska vzhodnoindijska družba s Portugalskega. <ref name="autogenerated1">Boxer (1969), p.24.</ref>]]
Vojna med posestjo Filipa II. in drugimi državami je privedla do poslabšanja portugalskega imperija, tako kot z izgubo Hormuza v korist Anglije, vendar je nizozemski kolonialni imperij imel največ koristi.

VOC je takoj začela osvajati niz obalnih trdnjav, ki so takrat sestavljale Portugalski imperij. Naselbine so bile izolirane, težko jih je bilo okrepiti, če bi jih napadli, in nagnjene k temu, da so jih pobrali eno za drugo, a kljub temu so bili Nizozemci v svojih poskusih dosegli le mešan uspeh.<ref>Boxer (1969), p.23.</ref> Leta 1605 so Portugalci zavzeli Amboino, toda napad na Malako naslednje leto je bil skoraj neuspešen pri svojem cilju zagotoviti bolj strateško locirano bazo v Vzhodni Indiji z ugodnimi monsunskimi vetrovi. <ref>Boxer (1965), p.189.</ref> Nizozemci so našli, kar so iskali, v [[Džakarta|Džakarti]], ki jo je leta 1619 osvojil Jan Coen, pozneje preimenovana v [[Batavija, Nizozemska vzhodna Indija|Batavijo]] po domnevnih nizozemskih prednikih Batavijcih in ki je postala glavno mesto [[Nizozemska vzhodna Indija|nizozemske Vzhodne Indije]] . Medtem so Nizozemci še naprej izganjali Portugalce iz njihovih baz v Aziji. Malaka je končno podlegla leta 1641 (po drugem poskusu zavzetja), [[Kolombo]] leta 1656, [[Šrilanka|Cejlon]] leta 1658, Nagapatinam leta 1662 ter Kranganore in Kočin leta 1662. <ref name="autogenerated1">Boxer (1969), p.24.</ref>

[[Goa]], prestolnica portugalskega imperija na vzhodu, se je leta 1603 in 1610 uspešno ubranila napada Nizozemcev. Nizozemci v štirih poskusih niso mogli zavzeti [[Macau|Macaa]] <ref>Shipp, p.22.</ref>, od koder je Portugalska monopolizirala donosno kitajsko-japonsko trgovino. Vse večji sum [[Šogun|japonskega šogunata]] o namerah katoliških Portugalcev je privedel do njihovega izgona leta 1639. V skladu s kasnejšo [[Sakoku|politiko ''sakokuja'']] so bili od leta 1639 do 1854 (215 let) Nizozemci edina evropska sila, ki ji je bilo dovoljeno delovati na Japonskem, ki je bila leta 1639 omejena na Hirado in nato od leta 1641 v [[Dedžima|Deshimi]]. Sredi 17. stoletja so Nizozemci raziskovali tudi zahodne avstralske obale in poimenovali številne kraje.
[[Slika:Fort_Zeelandia03.jpg|levo|sličica| Pregled Trdnjave Zeelandija na otoku Formoza, 17. stoletje]]
Nizozemci so kolonizirali [[Mavricij]] leta 1638, več desetletij po tem, ko je tri ladje nizozemske druge flote, poslane na Otoke začimb, v neurju odpihnilo s poti in so tam leta 1598 pristale. Poimenovali so ga v čast princa [[Mavricij Oranski|Mavricija Oranskega iz Nasaua]], nizozemskega stadtholderja. Nizozemci so ugotovili, da je podnebje sovražno in so otok po nekaj nadaljnjih desetletjih zapustili.
[[Slika:AMH-5642-KB_View_of_the_Nieuwe_Poort_at_Batavia.jpg|sličica| [[Batavija, Nizozemska vzhodna Indija|Batavija]], zgrajena v današnji Džakarti, 1682]]
Nizozemci so ustanovili [[Kolonija (geografija)|kolonijo]] v Tayouanu (današnji Anping ), na jugu Tajvana, otoku, ki so ga takrat v veliki meri obvladovali portugalski trgovci in je bil znan kot Formoza ; in leta 1642 so Nizozemci Špancem s silo prevzeli severno Formozo.

Nizozemci so poskušali uporabiti vojaško silo, da bi Kitajsko iz [[Dinastija Ming|dinastije Ming]] odprli nizozemski trgovini, vendar so Kitajci premagali Nizozemce v vojni za otoke Penghu od leta 1623 do 1624, zaradi česar je VOC moral zapustiti Penghu za Tajvan. Nato so Kitajci ponovno premagali Nizozemce v bitki pri zalivu Liaoluo leta 1633.<ref>{{Navedi časopis|last=Blussé|first=Leonard|date=1 January 1989|title=Pioneers or cattle for the slaughterhouse? A rejoinder to A.R.T. Kemasang|journal=Bijdragen tot de Taal-, Land- en Volkenkunde|volume=145|issue=2|page=357|doi=10.1163/22134379-90003260}}</ref> {{Sfnp|Wills|2010}} <ref>[https://books.google.com/books?id=aNBWudWBOsQC&pg=PA362&dq=1633+zheng+dutch&hl=en&sa=X&ei=w6y7UteUHsjlsASdwYLYCQ&ved=0CFsQ6AEwCQ#v=onepage&q=1633%20zheng%20dutch&f=false Cook 2007] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221123093659/https://books.google.com/books?id=aNBWudWBOsQC&pg=PA362&dq=1633+zheng+dutch&hl=en&sa=X&ei=w6y7UteUHsjlsASdwYLYCQ&ved=0CFsQ6AEwCQ#v=onepage&q=1633%20zheng%20dutch&f=false|date=23 November 2022}}, p. 362.</ref> <ref>[https://books.google.com/books?id=TV6f2XWG6t4C&pg=PA122&dq=1633+zheng+dutch&hl=en&sa=X&ei=w6y7UteUHsjlsASdwYLYCQ&ved=0CC8Q6wEwAA#v=onepage&q=1633%20zheng%20dutch&f=false Li (李) 2006] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221123093650/https://books.google.com/books?id=TV6f2XWG6t4C&pg=PA122&dq=1633+zheng+dutch&hl=en&sa=X&ei=w6y7UteUHsjlsASdwYLYCQ&ved=0CC8Q6wEwAA#v=onepage&q=1633%20zheng%20dutch&f=false|date=23 November 2022}}, p. 122.</ref>

Leta 1646 so Nizozemci poskušali zavzeti špansko kolonijo na [[Filipini|Filipinih]]. Čeprav so imeli na razpolago velike sile, so bili poraženi v bitkah pri La Naval de Manila, ko so poskušali zavzeti [[Manila|Manilo]]. Po tem porazu so opustili svoja prizadevanja za zavzetje Manile in Filipinov.

Med letoma 1602 in 1796 je [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|VOC]] poslal skoraj milijon Evropejcev na delo v azijsko trgovino.<ref>{{Navedi splet|url=http://portal.unesco.org/ci/en/files/22635/11546101681netherlands_voc_archives.doc/netherlands%2Bvoc%2Barchives.doc|title=Nomination VOC archives for Memory of the World Register|accessdate=23 November 2008|archivedate=25 November 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141125063234/http://portal.unesco.org/ci/en/files/22635/11546101681netherlands_voc_archives.doc/netherlands%2Bvoc%2Barchives.doc}}</ref> Večina jih je umrla zaradi bolezni ali pa se je vrnila v Evropo, nekaterim pa je Indija postala njihov novi dom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dutchmalaysia.net/press/Easternization.html|title=dutchmalaysia.net|accessdate=18 May 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090814022910/http://www.dutchmalaysia.net/press/Easternization.html|archivedate=14 August 2009}}</ref> Interakcija med [[Nizozemci|nizozemskim]] in domačim prebivalstvom je potekala predvsem [[Šrilanka|na Šrilanki]] in sodobnih indonezijskih otokih. Skozi stoletja se je tam razvilo razmeroma veliko nizozemsko govoreče prebivalstvo mešanega nizozemskega in indonezijskega porekla, znano kot Indosi ali Nizozemski-Indonezijci.

==== Amerike ====
[[Slika:Dutch_Conquests_Brazil_Caribbean.png|levo|sličica| Nizozemska osvajanja v Zahodni Indiji in [[Brazilija|Braziliji]] <ref>Reproduced from Boxer (1965), p.101.</ref>]]
V Atlantiku se je Zahodnoindijska družba osredotočila na to, da bi Portugalski iztrgala nadzor nad trgovino s sladkorjem in sužnji ter na oportunistične napade na španske zakladne flote na njihovem potovanju domov.<ref>Taylor (2001), p.62.</ref> Bahia na severovzhodni obali Brazilije je bila zavzeta leta 1624, vendar so jo obdržali le eno leto, preden jo je ponovno zavzela skupna špansko-portugalska odprava. Leta 1628 je Piet Heyn zavzel celotno špansko zakladno floto in pobegnil z ogromnim bogastvom v plemenitih kovinah in blagu, kar je družbi dve leti kasneje omogočilo, da je svojim delničarjem izplačala 70 % denarne dividende<ref>Taylor (2001), p.63.</ref>, čeprav je družba imela relativno malo drugih uspehov proti Špancem.<ref>Boxer (1965), p.26.</ref> Leta 1630 so Nizozemci zasedli portugalsko sladkorno naselbino Pernambuco in v naslednjih nekaj letih prodrli v notranjost ter priključili sladkorne plantaže, ki so jo obkrožale. Da bi plantaže oskrbeli s potrebno delovno silo, se je leta 1637 iz Brazilije začela uspešna ekspedicija, da bi zavzela portugalsko suženjsko postojanko Elmino <ref name="autogenerated3">Rogozinski (2000), p.62.</ref> in leta 1641 uspešno zavzela portugalske naselbine v [[Angola|Angoli]].<ref>Boxer (1969), p.112.</ref> Leta 1642 so Nizozemci zavzeli portugalsko posest Axim v Afriki. Do leta 1650 je Zahodnoindijska družba trdno nadzorovala trgovino s sladkorjem in sužnji ter je zasedla karibske otoke [[Sveti Martin (Nizozemska)|Sveti Martin]], [[Curaçao]], [[Aruba]] in Bonaire, da bi zagotovila dostop do [[Soline|solin]] na otokih. <ref>Taylor (2001), p.65.</ref>
[[Slika:Flag_of_New_Holland.svg|levo|sličica| Zastava Nizozemske Brazilije]]
Za razliko od Azije so bili nizozemski uspehi proti Portugalcem v Braziliji in Afriki kratkotrajni. Leta naseljevanja so pustila velike portugalske skupnosti pod oblastjo Nizozemcev, ki so bili po naravi trgovci in ne kolonizatorji. <ref>Boxer (1969), p.120.</ref> Leta 1645 se je portugalska skupnost v Pernambucu uprla svojim nizozemskim gospodarjem <ref>Boxer (1965), p.26</ref> in do leta 1654 so bili Nizozemci izgnani iz Brazilije. <ref>[http://www.s4ulanguages.com/21.html Facsimile of manuscript regarding the surrender of Dutch Brazil] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100715080833/http://www.s4ulanguages.com/21.html|date=15 July 2010}}:''Cort, Bondigh ende Waerachtigh Verhael Wan't schandelyck over-geven ende verlaten vande voorname Conquesten van Brasil...;''</ref> V vmesnih letih je bila iz Brazilije poslana portugalska odprava, da ponovno [[Luanda|zavzame Luando]] v Angoli, do leta 1648 so bili od tam izgnani tudi Nizozemci.
[[Slika:Map-Novi_Belgii_Novæque_Angliæ_(Amsterdam,_1685).jpg|desno|sličica| Ponatis zemljevida [[Nova Nizozemska|Nove Nizozemske]] iz leta 1650]]
Na severovzhodni obali Severne Amerike je Zahodnoindijska družba prevzela naselbino, ki jo je ustanovila Družba Nove Nizozemske (1614–18) v Fort Orange pri [[Albany, New York|Albanyju]] na reki Hudson, <ref>Davies (1974), p.89.</ref> preseljena iz Fort Nassaua, ki je bila ustanovljena leta 1614. Nizozemci so vsako leto pošiljali ladje na reko Hudson za trgovanje s krznom od potovanja [[Henry Hudson|Henryja Hudsona]] leta 1609.<ref>Taylor (2001), p.251.</ref> Da bi zaščitila svoj negotov položaj v Albanyju pred bližnjimi Angleži in Francozi, je družba leta 1625 ob izlivu Hudsona ustanovila utrjeno mesto New Amsterdam, s čimer je spodbudila poselitev okoliških območij Long Islanda in [[New Jersey|New Jerseyja]].<ref>Taylor (2001), p.252.</ref> Nazadnje se je izkazalo, da podjetje ne more monopolizirati trgovine s krznom zaradi množične nezakonite zasebne trgovine s krznom, naselitev [[Nova Nizozemska|Nove Nizozemske]] pa je bila nedonosna.<ref>Taylor (2001), p.253.</ref> Leta 1655 je bila bližnja kolonija [[Nova Švedska]] ob [[Delaware (reka)|reki Delaware na]] silo vključena v Novo Nizozemsko, potem ko je nizozemski guverner Pieter Stuyvesant poslal ladje in vojake, da jo zavzamejo. <ref>Taylor (2001), p.255.</ref>

Od svoje ustanovitve je bila Nizozemska vzhodnoindijska družba v konkurenci s svojo konkurentko, [[Britanska vzhodnoindijska družba|Britansko vzhodnoindijsko družbo]], ustanovljeno dve leti prej, vendar z osemkrat manjšim kapitalom, <ref name="autogenerated2">McEvedy (1998), p.44.</ref> za isto blago in trge na vzhodu. Leta 1619 je rivalstvo povzročilo pokol v Amboyni, ko so nizozemski agenti usmrtili več mož angleške družbe. Dogodek je ostal vir angleške zamere več desetletij in dejansko je bil uporabljen kot slavni povod vse do druge anglo-nizozemske vojne v šestdesetih letih 16. stoletja; kljub temu se je angleška družba v poznih 1620-ih osredotočila iz Indonezije v Indijo. <ref name="autogenerated2" />

Leta 1643 je [[Nizozemska zahodnoindijska družba]] ustanovila naselbino v ruševinah španskega naselja [[Valdivia]] v južnem Čilu. Namen odprave je bil uveljaviti se na zahodni obali Amerik, na območju, ki je bilo skoraj v celoti pod nadzorom Španije ([[Tihi ocean]], vsaj njegov večji del vzhodno od Filipinov, je bil takrat skoraj 'špansko jezero'), <ref name="lytle">{{Citat|last=Lytle Schurz|first=William|title=The Spanish Lake|journal=The Hispanic American Historical Review|volume=5|number=2|year=1922|pages=181–94|jstor=2506024|doi=10.2307/2506024}}</ref> in pridobivanje zlata iz bližnjih rudnikov. Nesodelujoča domorodna ljudstva, ki so leta 1604 prisilila Špance, da so zapustili Valdivio, so prispevala k temu, da je odprava po nekaj mesecih okupacije odšla. Ta okupacija je sprožila vrnitev Špancev v Valdivio in izgradnjo enega največjih obrambnih kompleksov kolonialne Amerike. <ref>{{Navedi knjigo|last=Lane|first=Kris E.|title=Pillaging the Empire: Piracy in the Americas 1500–1750|url=https://books.google.com/books?id=bRgFqADzOLkC&q=Brouwer|year=1998|publisher=M.E. Sharpe|location=Armonk, N.Y.|isbn=978-0-76560-256-5|page=90}}</ref> <ref name="Kock">{{Navedi splet|first=Robbert|last=Kock|url=http://www.colonialvoyage.com/dutchchile.html|title=Dutch in Chile|publisher=Colonial Voyage.com|accessdate=23 October 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160229232448/http://www.colonialvoyage.com/dutch-chile/|archivedate=29 February 2016}}</ref>

==== Južna Afrika ====
[[Slika:Aernout_Smit_Table_Bay,_1683_William_Fehr_Collection_Cape_Town.jpg|desno|sličica| Pogled na Table Bay z ladjami nizozemske vzhodnoindijske družbe, c. 1683]]
Do sredine 17. stoletja je Nizozemska vzhodnoindijska družba prehitela Portugalsko kot prevladujoči igralec v trgovini z začimbami in svilo ter leta 1652 ustanovila kolonijo na [[Rt dobrega upanja|Rtu dobrega upanja]] na južni afriški obali kot oskrbovalno postajo za svoje ladje na poti med Evropo in Azijo.<ref>Taylor (2001), p.250.</ref> Nizozemsko priseljevanje v Kap je hitro naraslo, saj so bodočim kolonistom ponudili velikodušno dodelitev zemlje in oproščen status davka v zameno za proizvodnjo hrane, potrebne za oskrbo mimoidočih ladij.<ref name="Hunt2">{{Navedi knjigo|last=Hunt|first=John|editor-last=Campbell|editor-first=Heather-Ann|title=Dutch South Africa: Early Settlers at the Cape, 1652–1708|date=2005|pages=13–35|publisher=University of Pennsylvania Press|location=Philadelphia|isbn=978-1904744955}}</ref> <ref name="Lucas">{{Navedi knjigo|last=Lucas|first=Gavin|title=An Archaeology of Colonial Identity: Power and Material Culture in the Dwars Valley, South Africa|date=2004|pages=29–33|publisher=Springer, Publishers|location=New York|isbn=978-0306485381}}</ref> Kapske oblasti so uvozile tudi številne Evropejce drugih narodnosti, namreč Nemce in francoske [[Hugenoti|hugenote]], pa tudi na tisoče sužnjev iz Vzhodne Indije, da bi okrepile lokalno nizozemsko delovno silo.<ref name="Hunt2" /> <ref name="Britannica1933">Entry: Cape Colony. ''Encyclopædia Britannica Volume 4 Part 2: Brain to Casting''. Encyclopædia Britannica, Inc. 1933. James Louis Garvin, editor.</ref> Kljub temu je prišlo do določene stopnje kulturne asimilacije med različnimi etničnimi skupinami zaradi medsebojnih zakonskih zvez in vsesplošnega prevzema nizozemskega jezika, zato je bilo verjetneje, da bo do razkolov prišlo po družbenih in rasnih linijah. <ref name="NHOSA">{{Navedi knjigo|last=Mbenga|first=Bernard|last2=Giliomee|first2=Hermann|title=New History of South Africa|date=2007|pages=59–60|publisher=Tafelburg, Publishers|location=Cape Town|isbn=978-0624043591}}</ref>

Nizozemska kolonija na Rtu dobrega upanja se je razširila preko prvotne naselbine in njene meje so bile leta 1778 uradno konsolidirane kot sestavljena Nizozemska Kapska kolonija.<ref name="Stapleton">{{Navedi knjigo|last=Stapleton|first=Thomas|title=A Military History of South Africa: From the Dutch-Khoi Wars to the End of Apartheid|date=2010|pages=4–7|publisher=ABC-CLIO, LLC|location=Santa Barbara|isbn=978-0313365898}}</ref> Takrat so Nizozemci pokorili avtohtona ljudstva [[Kojsani|Khoisan]] in [[Grmičarji|San]] na Kapskem ozemlju ter zavzeli njihova tradicionalna ozemlja.<ref name="Stapleton" /> Nizozemske vojaške ekspedicije proti vzhodu so bile ustavljene, ko so naleteli na širitev ljudstva Kosa proti zahodu. <ref name="Stapleton" /> V upanju, da ne bodo vpleteni v dolgotrajen spor, so se nizozemska vlada in poglavarji Kosa dogovorili, da bodo uradno razmejili svoja območja nadzora in se vzdržali prestopanja medsebojnih meja.<ref name="Stapleton" /> Vendar se je izkazalo, da Nizozemci ne morejo nadzorovati lastnih naseljencev, ki niso upoštevali sporazuma in prestopili na ozemlje Kosa, kar je sprožilo enega najdaljših kolonialnih konfliktov v Južni Afriki: vojne Kosa.<ref name="Stapleton" />

=== Rivalstvo z Veliko Britanijo in Francijo (1652–1795) ===
Leta 1651 je angleški parlament sprejel prvega od [[Navigacijska listina|navigacijskih aktov]], ki je izključil nizozemski ladijski promet iz donosne trgovine med Anglijo in njenimi karibskimi kolonijami, kar je neposredno vodilo do izbruha sovražnosti med državama naslednje leto, prvega od treh [[Angleško-nizozemske vojne|Anglo- Nizozemske vojne]], ki so trajale dve desetletji in počasi izničile nizozemsko pomorsko moč v korist Anglije.<ref>McEvedy (1988), p.46.</ref> <ref>Taylor (2001), p.259</ref>

Leta 1661 je sredi Qingovega osvajanja Kitajske general Ming Koxinga povedel floto za napad na Formozo. Nizozemska obramba, ki jo je vodil guverner Frederick Coyett, je zdržala devet mesecev. Ko je Koxinga premagal nizozemske okrepitve z Jave, je Coyett predal Formozo. <ref>{{Navedi knjigo|last=Coyett|first=Frederick|authorlink=Frederick Coyett|chapter=Arrival and Victory of Koxinga|chapter-url=https://archive.org/stream/formosaunderdut01campgoog#page/n428/mode/1up|origyear=First published 1675 in '' 't verwaerloosde Formosa''|pages=412–459|editor-last=Campbell|editor-first=William|editor-link=William Campbell (missionary)|title=Formosa under the Dutch: described from contemporary records, with explanatory notes and a bibliography of the island|year=1903|publisher=Kegan Paul|location=London|isbn=9789576380839|lccn=04007338}}</ref> Nizozemci ne bodo nikoli več vladali Formozi.

Druga anglo-nizozemska vojna je bila pospešena leta 1664, ko so angleške sile zavzele [[Nova Nizozemska|Novo Nizozemsko]]. Po pogodbi iz Brede (1667) je bila Nova Nizozemska prepuščena Angliji v zameno za angleške naselbine v Surinamu, ki so jih nizozemske sile osvojile prej istega leta. Čeprav so Nizozemci leta 1673 med tretjo anglo-nizozemsko vojno ponovno zavzeli Novo Nizozemsko, je bila naslednje leto vrnjena Angliji, s čimer se je končala nizozemska vladavina v celinski Severni Ameriki, vendar je za seboj pustila veliko nizozemsko skupnost pod angleško oblastjo, ki je vztrajala s svojim jezikom, cerkvijo in navadami do srede 18. stoletja. <ref>Taylor (2001), p.260</ref> V Južni Ameriki so Nizozemci leta 1658 Francozom zasegli Cayenne in leto kasneje pregnali francoski poskus, da bi ga ponovno zavzeli. Vendar pa je bila leta 1664 vrnjena Franciji, saj se je kolonija izkazala za nedonosno. Leta 1676 so ga ponovno zavzeli Nizozemci, vendar so ga leto kasneje spet vrnili, tokrat za vedno. Slavna revolucija leta 1688 je videla, da se je Nizozemec [[Viljem III. Oranski|Viljem Oranski]] povzpel na prestol in osvojil angleško, škotsko in irsko krono, s čimer se je končalo osemdesetletno rivalstvo med Nizozemsko in Anglijo, medtem ko je rivalstvo s Francijo ostalo močno.

Med [[Ameriška vojna za neodvisnost|ameriško revolucionarno vojno]] je Britanija napovedala vojno Nizozemski, četrta anglo-nizozemska vojna, v kateri je Britanija zavzela nizozemsko kolonijo Cejlon. Po pariškem miru (1783) je bil Cejlon vrnjen Nizozemski, Negapatnam pa Veliki Britaniji.

=== Napoleonova doba (1795–1815) ===
[[Slika:Grote_partij_bij_het_opperhoofd_van_Dejima.jpg|sličica| Trgovska postaja [[Dedžima|Dejima]] na Japonskem, c. 1805]]
Leta 1795 je francoska revolucionarna vojska vdrla v republiko Nizozemsko in državo spremenila v satelit Francije, imenovan [[Batavska republika]]. Velika Britanija, ki je bila v vojni s Francijo, je kmalu zasedla nizozemske kolonije v Aziji, Južni Afriki in na Karibih.

Po določilih [[Amienski mir|Amienske pogodbe,]] ki sta jo leta 1802 podpisali Velika Britanija in Francija, so bili Republiki vrnjeni Kapska kolonija in otoki Nizozemske Zahodne Indije, ki so jih Britanci zasegli. [[Šrilanka|Cejlon]] ni bil vrnjen Nizozemcem in je postal britanska kronska kolonija. Po ponovnem izbruhu sovražnosti med Britanijo in Francijo leta 1803 so Britanci ponovno zavzeli Kapsko kolonijo. Britanci so leta 1811 napadli in zavzeli tudi otok Java.

Leta 1806 je Napoleon razpustil Batavsko republiko in ustanovil monarhijo s svojim bratom Ludvikom Bonapartejem na prestolu kot nizozemskim kraljem. Ludvika je Napoleon leta 1810 odstranil z oblasti in državi je do osvoboditve leta 1813 neposredno vladala Francija. Naslednje leto je neodvisna Nizozemska podpisala anglo-nizozemsko pogodbo iz leta 1814 z Britanijo. Vse kolonije, ki jih je Britanija zasegla, so bile vrnjene Nizozemski, z izjemo nizozemske Kapske kolonije, Nizozemskega Cejlona in dela Nizozemske Gvajane .

=== Postnapoleonsko obdobje (1815–1945) ===
[[Slika:Dutch_East_Indies_Expansion.gif|desno|sličica| Širitev Nizozemske Vzhodne Indije na indonezijski arhipelag]]
[[Slika:KaartNederlandsekolonien.jpg|sličica| Zemljevid nizozemskih kolonialnih posesti okoli leta 1840. Vključene so [[Nizozemska vzhodna Indija|Nizozemska Vzhodna Indija]], [[Curaçao in podrejena ozemlja]], [[Surinam]] in [[Nizozemska zlata obala]].]]
Po Napoleonovem porazu leta 1815 so bile evropske meje ponovno začrtane na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]]. Prvič po razglasitvi neodvisnosti od Španije leta 1581 so bili Nizozemci ponovno združeni z [[Južna Nizozemska|Južno Nizozemsko]] v ustavno monarhijo, [[Kraljevina Združene Nizozemske|Združeno kraljestvo Nizozemske]] . Zveza je trajala le 15&nbsp;leta. Leta 1830 je revolucija v južni polovici države pripeljala do ''dejanske'' neodvisnosti nove države [[Belgija|Belgije]].

Propadla Nizozemska vzhodnoindijska družba je bila likvidirana 1. januarja 1800, <ref name="RICKLEFSp110">{{Navedi knjigo|last=Ricklefs|first=M.C.|title=A History of Modern Indonesia Since c.1300, 2nd Edition|publisher=MacMillan|year=1991|location=London|isbn=0-333-57689-6|page=110}}</ref> njena ozemeljska posest pa je bila nacionalizirana kot [[Nizozemska vzhodna Indija|Nizozemska Vzhodna Indija]]. Anglo-nizozemsko rivalstvo v jugovzhodni Aziji se je še naprej tlelo zaradi pristanišča v [[Singapur|Singapurju]], ki ga je leta 1819 sultan Johore odstopil britanski vzhodnoindijski družbi. Nizozemci so trdili, da jim je pogodba, podpisana s sultanovim predhodnikom leto prej, podelila nadzor nad regijo. Nizozemcem pa je postalo očitno, da Britancev ne morejo odstraniti iz Singapurja, ki je postajal vse pomembnejše trgovsko središče, in nesoglasje je bilo rešeno z anglo-nizozemskim sporazumom iz leta 1824. Po njegovih pogojih je Nizozemska prepustila Malako in njihove baze v Indiji Britancem ter priznala britansko zahtevo po Singapurju. V zameno so Britanci predali Benkulen in se strinjali, da ne bodo podpisali pogodb z vladarji na "otokih južno od Singapurske ožine". Tako je bilo otočje razdeljeno na dve vplivni sferi: britansko na [[Malajski polotok|Malajskem polotoku]] in nizozemsko v Vzhodni Indiji. <ref>SarDesai, pp.92–93.</ref>
[[Slika:VOC.svg|levo|sličica| Logotip VOC]]
Večino zgodovine Nizozemske Vzhodne Indije in VOC pred njo je bil nizozemski nadzor nad njihovimi ozemlji pogosto šibek, vendar se je tekom 19. stoletja razširil. Šele v začetku 20. stoletja se je nizozemska prevlada razširila na tisto, kar so postale meje sodobne Indonezije. Čeprav je bila [[Java]] zelo poseljena in kmetijsko produktivna pod nizozemsko dominacijo večino od 350 let skupne dobe VOC in nizozemske Vzhodne Indije so številna območja ostala neodvisna večji del tega časa, vključno z Acehom, Lombokom, Balijem in [[Borneo|Borneom]].<ref>{{Navedi knjigo|last=Witton|first=Patrick|title=Indonesia|url=https://archive.org/details/indonesia0000unse_i2g4|publisher=Lonely Planet|year=2003|location=Melbourne|pages=[https://archive.org/details/indonesia0000unse_i2g4/page/23 23]–25|isbn=1-74059-154-2}}; {{Navedi knjigo|last=Schwarz|first=A.|year=1994|title=A Nation in Waiting: Indonesia in the 1990s|pages=[https://archive.org/details/nationinwaitingi00schw/page/3 3–4]|publisher=Westview Press|isbn=1-86373-635-2|url=https://archive.org/details/nationinwaitingi00schw/page/3}}</ref>

Leta 1871 je bila vsa nizozemska posest na Nizozemski zlati obali prodana Veliki Britaniji.

Nizozemska zahodnoindijska družba je bila ukinjena leta 1791, njene kolonije v Surinamu in na Karibih pa vključene pod neposredno oblast države.<ref>Rogozinski (1999), pp.213</ref> Gospodarstvo nizozemskih kolonij v Karibih je temeljilo na tihotapljenju blaga in sužnjev v Špansko Ameriko, toda s koncem trgovine s sužnji leta 1814 in neodvisnostjo novih držav Južne in Srednje Amerike od Španije je donosnost hitro upadla. Nizozemski trgovci so se ''množično'' selili z otokov v Združene države ali Latinsko Ameriko, pri čemer so za seboj pustili majhno prebivalstvo z majhnim dohodkom, ki je zahtevalo subvencije nizozemske vlade. Antili so bili od leta 1828 do 1845 združeni pod eno upravo s Surinamom. Suženjstvo je bilo v nizozemskih karibskih kolonijah odpravljeno šele leta 1863, dolgo po odpravi v Veliki Britaniji in Franciji, čeprav je do takrat ostalo le 6500 sužnjev. V Surinamu so imetniki sužnjev od nizozemske vlade zahtevali odškodnino za osvoboditev sužnjev, medtem ko je na [[Sveti Martin (Nizozemska)|Svetem Martinu]] odprava suženjstva v francoski polovici leta 1848 vodila sužnje v nizozemski polovici, da so si sami vzeli lastno svobodo.<ref>Rogozinski (1999), pp.213–4</ref> V Surinamu so po odpravi suženjstva kitajske delavce med letoma 1890 in 1939 spodbujali k priseljevanju kot najemniške delavce <ref>{{Navedi splet|url=http://www.bataviabooks.com/Chinese.htm|title=オリックス銀行・カードローンの申し込み方|accessdate=18 May 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141115073136/http://www.bataviabooks.com/Chinese.htm|archivedate=15 November 2014}}</ref>, tako kot Javance. <ref>[http://home.wanadoo.nl/javas/Vertellingen/Koesoebjono/JavaneseInSuriname.htm Javanese in Suriname strive to preserve origins] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080407202219/http://home.wanadoo.nl/javas/Vertellingen/Koesoebjono/JavaneseInSuriname.htm|date=7 April 2008}}</ref>

=== Dekolonizacija (1942–1975) ===

==== Indonezija ====
[[Slika:Presiden_Sukarno.jpg|sličica| [[Sukarno]], vodja indonezijskega gibanja za neodvisnost]]
Januarja 1942 je [[Japonski imperij|Japonska]] napadla Nizozemsko Vzhodno Indijo.<ref>L., Klemen, 1999–2000, ''The Netherlands East Indies 1941–42'', "[http://warfare.gq/dutcheastindies/index.html Forgotten Campaign: The Dutch East Indies Campaign 1941–1942] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110726053035/http://www.dutcheastindies.webs.com/index.html|date=26 July 2011}} however [[Nizozemska|Mainland]] itself have been [[Nemška invazija na Nizozemsko|occupied by]] [[Tretji rajh|Nazi Germany]] in 1940 {{Navedi splet|url=http://www.dutcheastindies.webs.com/index.html|title=The Dutch East Indies Campaign 1941-1942|accessdate=May 16, 2011|archivedate=July 26, 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110726053035/http://www.dutcheastindies.webs.com/index.html}}".</ref> Nizozemci so se dva meseca pozneje na Javi predali, Indonezijci pa so Japonce sprva pozdravili kot osvoboditelje.<ref>Ricklefs (1991), p. 195. Vickers (2005), pp.85, 85.</ref> Kasnejša japonska okupacija Indonezije med preostankom druge svetovne vojne je pomenila temeljito razgradnjo gospodarskih, političnih in družbenih struktur [[Nizozemska vzhodna Indija|nizozemske kolonialne države]], ki jo je nadomestil japonski režim.<ref name="VICKERSp85" /> V desetletjih pred vojno so bili Nizozemci izjemno uspešni pri zatiranju majhnega nacionalističnega gibanja v Indoneziji, tako da se je japonska okupacija izkazala za temeljno za indonezijsko neodvisnost.<ref name="VICKERSp85">Vickers (2005), page 85</ref> Vendar pa je bila Indonezijska komunistična partija, ki jo je leta 1914 ustanovil nizozemski socialist Henk Sneevliet, priljubljena tudi med nizozemskimi delavci in mornarji, že leta 1917 v strateškem zavezništvu s Sarekat Islamom (qv) do razglasitve indonezijske neodvisnosti in je bila še posebej pomembna v boju proti japonski okupaciji Nizozemske Vzhodne Indije v drugi svetovni vojni. Japonci so spodbujali in podpirali indonezijski nacionalizem, v katerem so bile ustanovljene nove avtohtone institucije in promovirani nacionalistični voditelji, kot [[Sukarno|je Sukarno]]. Internacija vseh nizozemskih državljanov je pomenila, da so Indonezijci zasedli številne vodstvene in upravne položaje, čeprav so najvišje položaje še vedno zasedali Japonci. <ref name="VICKERSp85" />

Dva dni po japonski predaji avgusta 1945 sta Sukarno in njegov kolega nacionalistični voditelj Hatta enostransko razglasila neodvisnost Indonezije. Sledil je štiriinpolletni boj, ko so Nizozemci poskušali ponovno vzpostaviti svojo kolonijo. Nizozemske sile so sčasoma ponovno zasedle večino kolonialnega ozemlja in začel se je gverilski boj. Večina Indonezijcev in – nazadnje – mednarodno mnenje je bilo naklonjeno neodvisnosti in decembra 1949 je Nizozemska uradno priznala indonezijsko suverenost. Po določilih sporazuma iz leta 1949 je Zahodna Nova Gvineja ostala pod okriljem Nizozemcev kot Nizozemska Nova Gvineja, njen spor pa bo rešen v enem letu. Nova indonezijska vlada pod predsednikom Sukarnom je pritiskala, da bi ozemlje prišlo pod nadzor Indonezije, kot so sprva nameravali indonezijski nacionalisti. Po pritisku Združenih držav jo je Nizozemska v skladu z newyorškim sporazumom iz leta 1962 prenesla v Indonezijo.
[[Slika:Tropenmuseum_Royal_Tropical_Institute_Objectnumber_10019010_Groep_Nederlandse_kolonisten_op_de_bo.jpg|sličica| Nizozemski kolonisti v Surinamu, 1920. Večina Evropejcev je odšla po osamosvojitvi leta 1975.]]

==== Surinam in Nizozemski Antili ====
Leta 1954 so v skladu z " Listino za Kraljevino Nizozemsko " Nizozemska, Surinam in Nizozemski Antili (takrat vključno z Arubo) postali sestavljena država, znana kot "Tristranska kraljevina Nizozemska". Nekdanjim kolonijam je bila podeljena avtonomija, razen nekaterih zadev, vključno z obrambo, zunanjimi zadevami in državljanstvom, ki so bile v pristojnosti kraljestva. Leta 1969 so zaradi nemirov v Curaçau poslali nizozemske marince, da zadušijo nemire. Leta 1973 so se v Surinamu začela pogajanja za neodvisnost, popolna neodvisnost pa je bila podeljena leta 1975, pri čemer je 60.000 izseljencev izkoristilo priložnost in se preselilo na Nizozemsko. Leta 1986 je bilo [[Aruba|Arubi]] dovoljeno, da se odcepi od federacije Nizozemskih Antilov, Nizozemska pa je nanjo pritiskala, naj v desetih letih doseže neodvisnost. Vendar pa je bilo leta 1994 dogovorjeno, da lahko ohrani svoj samostojni status v kraljevini.<ref>Rogozinski, pp.296–7</ref>

10. oktobra 2010 so bili Nizozemski Antili razpuščeni. S tem datumom sta Curaçao in Sveti Martin pristopila k istemu statusu dežele znotraj Kraljevine, kot ga je že imela Aruba. Otoki Bonaire, Sveti Evstahij in Saba so dobili status, podoben nizozemskim občinam, in jih zdaj včasih imenujejo karibska Nizozemska.

== Zapuščina ==
[[Slika:Verwantschapslanden.png|sličica| Sodobne države in zvezne države, ki so jih v veliki meri kolonizirali Nizozemci. Na Nizozemskem so te države včasih znane kot ''verwantschapslanden'' (sorodne države).]]
Na splošno Nizozemci ne slavijo svoje imperialne preteklosti in protikolonialna čustva prevladujejo od razprave Jacoba Haafnerja iz leta 1807.<ref name="haafner">{{Navedi knjigo|last=Haafner|first=Jacob|title=Verhandelingen, raakende den natuurlyken en geopenbaarden godsdienst, Volume 22|date=1807|publisher=Enschedé, Johannes and Jan van Walré|location=Universiteitsbibliotheek Utrecht, Haarlem|url=https://books.google.com/books?id=wnRaR3_9Z_MC|accessdate=15 January 2020|language=nl|chapter=Onderzoek naar het nut der zendelingen en zendeling-genootschappen}}</ref> Posledično kolonialna zgodovina v nizozemskih šolskih učbenikih ni vidno predstavljena. Ta pogled na njihovo imperialno preteklost se je začel spreminjati šele pred kratkim. <ref>[http://www.insideindonesia.org/stories/being-indo-22031411 A 2011 series of critical analysis featured in ''Inside Indonesia'', the English-language media forum of the ''Indonesian Resources and Information Program''.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110630094616/http://www.insideindonesia.org/stories/being-indo-22031411|date=30 June 2011}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=van Leeuwen|first=Lizzy|title=Postcolonial neglect in Holland, Colonial and anticolonial sentiments lead Dutch scholars to ignore and marginalize Indies postcolonial history.|url=http://www.insideindonesia.org/weekly-articles-103-jan-mar-2011/postcolonial-neglect-in-holland-20031930|website=2011 article series called 'Being Indo' featured in Inside Indonesia.|publisher=Inside Indonesia, the English-language media forum of the Indonesian Resources and Information Program.|accessdate=15 August 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120321152546/http://www.insideindonesia.org/weekly-articles-103-jan-mar-2011/postcolonial-neglect-in-holland-20031930|archivedate=21 March 2012}}</ref>

=== Nizozemska diaspora ===
V nekaterih nizozemskih kolonijah so velike etnične skupine [[Nizozemci|nizozemskega]] porekla, ki izvirajo iz izseljenih nizozemskih naseljencev. V Južni Afriki so [[Buri]] in v Kapski Nizozemski skupaj znani kot Afrikanerji. Meščansko ljudstvo Šrilanke in Indo ljudstvo Indonezije ter Kreoli [[Surinam|Surinama]] so rasno mešani  ljudje [[Nizozemci|nizozemskega]] porekla.

V ZDA so bili trije ameriški predsedniki nizozemskega rodu: [[Martin Van Buren]], prvi predsednik, ki ni bil britanskega rodu in ki je imel za prvi jezik nizozemščino, 26. predsednik [[Theodore Roosevelt]] in [[Franklin Delano Roosevelt|Franklin D. Roosevelt]], 32. predsednik, izvoljen za štiri mandate (1933 do 1945) in edini ameriški predsednik, ki je bil več kot dva mandata.
[[Slika:G.S._Smithard;_J.S._Skelton_(1909)_-_The_Voortrekkers.jpg|levo|sličica| [[Buri|Burski]] pionirji v Južni Afriki]]
[[Slika:COLLECTIE_TROPENMUSEUM_Het_gezin_J.J._Kunst_in_Tjimahi;_Fritjof_met_theemuts_en_Betty_met_Tom_op_schoot_TMnr_60011286.jpg|levo|sličica| Nizozemska družina na [[Java|Javi]], 1902]]

=== Nizozemščina v nekdanjih kolonijah ===

==== Nizozemščina v Jugovzhodni Aziji ====
Kljub skoraj 350-letni prisotnosti Nizozemcev v Indoneziji nizozemski jezik nima uradnega statusa. <ref>Baker (1998), p.202.</ref> Majhna manjšina, ki tekoče govori nizozemščino, so bodisi izobraženi pripadniki najstarejše generacije bodisi zaposleni v pravni stroki,<ref>Ammon (2005), p.2017.</ref> ker so nekateri pravni zakoniki še vedno na voljo samo v nizozemščini.<ref>Booij (1995), p.2</ref> Indonezijski jezik je od nizozemščine [[Prevzeta beseda|podedoval veliko besed]], tako v besedah za vsakdanje življenje kot tudi v znanstveni ali tehnološki terminologiji.<ref>Sneddon (2003), p.162.</ref> 

==== Nizozemščina v Južni Aziji ====
Stoletje in pol nizozemske vladavine na Cejlonu (današnja 'Šrilanka') in južni Indiji je pustilo malo ali nič sledi nizozemskega jezika.<ref>{{Navedi knjigo|last=Baker|first=Colin|url=https://books.google.com/books?id=YgtSqB9oqDIC|title=Encyclopedia of Bilingualism and Bilingual Education|last2=Jones|first2=Sylvia Prys|date=1998|publisher=Multilingual Matters|isbn=978-1-85359-362-8|language=en}}</ref>

==== Nizozemščina v Amerikah ====
V [[Surinam|Surinamu]] je nizozemščina uradni jezik.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/suriname/|title=The World Factbook|accessdate=18 May 2016}}</ref> 82 % prebivalstva lahko tekoče govori nizozemsko <ref>Bron: Zevende algemene volks- en woningtelling 2004, Algemeen Bureau voor de Statistiek</ref> {{Notetag|First language or "mother tongue", of 58% of the population, second language for 24%}} Na [[Aruba|Arubi]], Bonaireu in [[Curaçao|Curaçau]] je nizozemščina uradni jezik, a prvi jezik le za 7–8 % prebivalstva; <ref>[https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/nt.html#People CIA – The World Factbook – Netherlands Antilles] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101205173858/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/nt.html|date=5 December 2010}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/aruba/|title=The World Factbook|accessdate=18 May 2016}}</ref> čeprav večina prebivalstva tekoče govori nizozemščino, ki je na splošno jezik izobraževanja.<ref>[http://www.aruba.com/about/language.php Languages of Aruba] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080427154026/http://www.aruba.com/about/language.php|date=27 April 2008}}</ref>

Prebivalstvo treh severnih Antilov, [[Sveti Martin (Nizozemska)|Svetega Martina]], [[Saba|Sabe]] in [[Sveti Evstahij (otok)|Svetega Evstahija]], je pretežno angleško govoreče.&nbsp;

V [[New Jersey|New Jerseyju]] je izumrlo narečje nizozemščine Jersey nizozemščine, ki so ga govorili potomci nizozemskih naseljencev iz 17. stoletja v okrožjih Bergen in Passaic govorili še leta 1921.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bartleby.com/185/a12.html|title=Appendix 2. Non-English Dialects in America. 8. Dutch. Mencken, H.L. 1921. The American Language|accessdate=18 May 2016}}</ref> Predsednik ZDA [[Martin Van Buren]], ki je odraščal v nizozemsko govoreči enklavi v New Yorku, je imel nizozemščino za svoj materni jezik.<ref>{{Navedi knjigo|last=Widmer|first=Ted|authorlink=Edward L. Widmer|year=2005|title=Martin Van Buren: The American Presidents Series: The 8th President, 1837–1841|publisher=Times Books|location=New York, New York|isbn=9780805069228|url={{google books|plainurl=y|id=YiU_kd-iAcgC}}|pages=6–7}}</ref>

==== Nizozemščina v Afriki ====
Največja jezikovna zapuščina Nizozemske je bila v njeni koloniji v Južni Afriki, ki je pritegnila veliko število nizozemskih kmetov (v nizozemščini, ''[[Buri|Burov]]'') naseljencev, ki so govorili poenostavljeno obliko nizozemščine, imenovano ''[[Afrikanščina|afrikaans]]'', ki je v veliki meri medsebojno razumljiva z nizozemščino. Ko je kolonija prešla v britanske roke, so se naseljenci razširili v zaledje in s seboj odnesli svoj jezik. Leta 2005 je bilo 10 milijonov ljudi, za katere je afrikanščina primarni ali sekundarni jezik, v primerjavi z več kot 22 milijonov govorcev nizozemščine.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.minbuza.nl/en/welcome/Netherlands#a7|title=About the Netherlands|accessdate=23 August 2008|publisher=Dutch Ministry of Foreign Affairs|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080822163610/http://www.minbuza.nl/en/welcome/Netherlands#a7 <!-- Bot retrieved archive -->|archivedate=22 August 2008}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://taalunieversum.org/taal/vragen/antwoord/4/|title=Hoeveel mensen spreken Nederlands als moedertaal?|trans-title=How many people speak Dutch as mother tongue?|language=nl|accessdate=23 August 2008|publisher=[[Nederlandse Taalunie]]|year=2005}}</ref> 

Drugi [[Kreolščina|kreolski jeziki]] z nizozemskimi jezikovnimi koreninami so [[papiamento]], ki se še vedno govori na [[Aruba|Arubi]], Bonairu, [[Curaçao|Curaçau]] in [[Sveti Evstahij (otok)|Svetemu Evstahiju]]; Saramaški in [[Surinamščina|Sranan Tongo]] še vedno govorijo v [[Surinam|Surinamu]]; v Berbis izumrli jezik v [[Gvajana|Gvajani]]; Pecok se še govori, vendar mu grozi izumrtje v [[Indonezija|Indoneziji]] in na [[Nizozemska|Nizozemskem]] ; Albanska nizozemščina, ki se govori v ZDA, vendar ji grozi izumrtje.

Izumrli nizozemski kreolski jeziki vključujejo: skepi ([[Gvajana]]); Negerholands (alias "črnska nizozemščina"), Jersey nizozemščina in Mohawk nizozemščina (ZDA) in Javindo ( [[Java]] ).

=== Kolonialna arhitektura ===
[[Slika:Jakarta_Indonesia_Jakarta-History-Museum-02.jpg|sličica|Mestna hiša v Bataviji, ki naj bi bila oblikovana po sami palači Dam.]]
[[Slika:Dutch_Reformed_Church_(organ_and_pulpit),_Vosburg.JPG|sličica| Krščanski križ, oltar, prižnica in orgle v nizozemski reformirani cerkvi v Vosburgu v [[Republika Južna Afrika|Južni Afriki]] .]]
[[Slika:Gedung-Sate-Trees.jpg|sličica| Gedung Sate, kolonialna zgradba iz začetka 20. stoletja, ki vključuje sodoben zahodni neoklasični slog z avtohtonimi elementi v [[Bandung|Bandungu]] v [[Indonezija|Indoneziji]] .]]

=== Kmetijstvo ===
[[Slika:Hollandse_plantage_in_Bengalen_Rijksmuseum_SK-A-4283.jpeg|sličica| Nizozemska plantaža v Mogulska Bengalija, 1665]]
Pridelke, kot so kava, čaj, [[kakav]], [[tobak]] in kavčuk, so uvedli Nizozemci. Nizozemci so bili prvi, ki so začeli širjenje kavne rastline v Srednji in Južni Ameriki, do začetka 19. stoletja pa je bila [[Java]] tretja največja proizvajalka na svetu.<ref>[http://www.ico.org/coffee_story.asp International Coffee organization] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101108145141/http://www.ico.org/coffee_story.asp|date=8 November 2010}}</ref> Leta 1778 so Nizozemci prinesli kakav s [[Filipini|Filipinov]] v [[Indonezija|Indonezijo]] in začeli množično proizvodnjo.<ref>[http://www.chocolatemonggo.com/aboutchoco/INDOhistory.htm Chocolate website.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100213104104/http://www.chocolatemonggo.com/aboutchoco/INDOhistory.htm|date=13 February 2010}}</ref> Trenutno je Indonezija druga največja proizvajalka naravnega kavčuka na svetu, pridelka, ki so ga uvedli Nizozemci v začetku 20. stoletja. <ref>Penot, Eric. ''‘From shifting agriculture to sustainable rubber complex agroforestry systems (jungle rubber) in Indonesia: an history of innovations production and adoption process.’'' (Bogor, 1997).{{Navedi splet|url=http://www.worldagroforestrycentre.org/sea/publications?do%3Dview_pub_detail%26pub_no%3DRP0010-04|title=Publication &#124; World Agroforestry Center|accessdate=31 October 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120309132455/http://www.worldagroforestrycentre.org/sea/publications?do=view_pub_detail&pub_no=RP0010-04|archivedate=9 March 2012}}</ref> Tobak so pripeljali iz Amerike in leta 1863 so prvo plantažo postavili Nizozemci. Danes Indonezija ni le najstarejša industrijska proizvajalka tobaka, ampak tudi druga največja porabnica tobaka. <ref>{{In lang|id}} {{Navedi splet |url=http://www.gimonca.com/sejarah/sejarah05.shtml |title=arhivska kopija |accessdate=2022-11-29 |archive-date=2011-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110411142607/http://www.gimonca.com/sejarah/sejarah05.shtml |url-status=bot: unknown }}</ref>

== Teritorialni razvoj ==
<gallery>
Slika:Dutchempire1630.png|Nizozemski imperij leta 1630
Slika:Dutchempire1650.png|Nizozemski imperij leta 1650
Slika:Dutchempire1674.png|Nizozemski imperij leta 1674
Slika:Dutchempire1700.png|Nizozemski imperij leta 1700
Slika:Dutchempire1750.png|Nizozemski imperij leta 1750
Slika:Dutchempire1795.png|Nizozemski imperij leta 1795
Slika:Dutchempire1830.png|Nizozemski imperij leta 1830
Slika:Dutch Empire preWWII.PNG|Nizozemski imperij pred drugo svetovno vojno
Slika:Dutchempire1960.png|Nizozemski imperij leta 1960
Slika:BlankMap-World-large11.png|Nizozemski imperij leta 1975
</gallery>

== Opombe ==

{{sklici|group=op.}}

== Sklici ==
{{Sklici}}

[[Kategorija:Republika Nizozemska]]
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]
[[Kategorija:Nizozemski imperij]]