Ogled vira Surinam (nizozemska kolonija)

{{Infobox former country
|native_name            = ''Kolonija Surinam''
|conventional_long_name =Kolonija v Surinamu 
|name            = 
|era                    = 
|status                 = kolonija
|empire                 =[[Nizozemska]]
|year_start             = 1667
|year_end               = 1954
|event_start            = zavzetje Surinama
|date_start             = 26. februar
|event_end              = Razglasitev [[Ustavne pogodbe Kraljevine Nizozemske]]
|date_end               = 15. december
|p1=Surinam (angleška kolonija)
|s1                     = Surinam (Kraljevina Nizozemska)
|image_flag             = Flag of the Netherlands.svg
|linking_name           = Nizozemska<!--For flag caption-->
|image_coat             = Coat of arms of Dutch colony of Surinam.svg
|symbol_type_article    = grb Surinama
|image_map              = Suriname (orthographic projection).svg
|image_map_caption      = Surinam leta 1954
|capital                = [[Paramaribo]]
|title_leader = glava države
|leader1=[[Viljem III. Oranski|Viljem III.]] (prvi)
|year_leader1 = 1667–1702
|leader2=[[Julijana Nizozemska|Julijana]] 
|year_leader2=1948–1954
|title_representative   = 
|representative1=
|year_representative1 = 
|representative2=
|year_representative2 = 
|title_deputy = [[Seznam kolonijalnih guvernerjev Surinama|generalni guverner]]
|deputy1=[[:nl:Maurits de Rama|Maurits de Rama]] (prvi)
|year_deputy1=1667
|deputy2=[[Johan van Scharphuizen]]
|year_deputy2=1689–1696
|national_motto         =  
| national_anthem       = {{native name|nl|"[[Wilhelmus]]"|nolink=yes|italics=off}}<br />{{small|"'William"}}<br />{{center|[[File:Het Wilhelmus (first recording 1899).ogg|noicon|center]]}}
|common_languages       = [[nizozemščina]] (uradni)<br/>{{collapsible list
 |titlestyle = background:transparent;text-align:left;font-weight:normal;
 |title = 11 drugih jezikov
 | [[Sranan Tongo]]
 | [[karibska hindujščina#Sarnami Hindustani|sarnamska hindujščina (hindi-urdu)]]
 | [[javanski jezik|javanščina]]
 | [[ndjuka jezik|ndjuka]]
 | [[saramakanski jezik|saramakanščina]]
|[[kvinti jezik|kvinti]]
 |[[kitajski jezik|kitajščina]]
 | [[angleški jezik|angleščina]]
| [[portugalski jezik|portugalščina]]
| [[francoski jezik|francoščina]]
| [[španski jezik|španščina]]
}}
{{collapsible list
 |titlestyle = background:transparent;text-align:left;font-weight:normal;
 |title = 8 domorodnih jezikov
                     |[[akurijo jezik|akurijo]]
                     |[[aravaški jezik|aravak-lokono]]
                     | [[karibski jezik|karibski-kari'ndža]]
                     | [[sikjana jezik|sikjana-kašujana]]
                     | [[tirijó jezik|tiro-tirijó]]
                     | [[vajvaj jezik|vajvajščina]]
                     | [[varao jezik|varao]]
                     | [[vajana jezik|vajana]] 
}}
|currency               = [[nizozemski gulden]], [[španski dolar]]
|today=[[Surinam]]

|demonym=|area_km2=|area_rank=|GDP_PPP=|GDP_PPP_year=|HDI=|HDI_year=|common_name=|status_text=Colony of the [[Dutch Republic]] (1667–1795) <br /> Colony of the [[Batavian Republic]] (1795–1799, 1802–1804) <br /> Occupied territory of the [[United Kingdom]] (1799–1802, 1804–1815) <br /> Colony of the [[Netherlands]] (1815–1954)|year_deputy3=1949–1954|deputy3=[[Jan Klaasesz]]|life_span=1667–1954}}


'''Surinam''' ({{Jezik-nl|Suriname}}), neuradno znana tudi kot '''[[Nizozemske Gvajane|Nizozemska Gvajana]]''', je bila nizozemska plantažna kolonija v Gvajanah, ki meji na prav tako nizozemsko kolonijo [[Berbis (kolonija)|Berbis]] na zahodu in francosko kolonijo [[Francoska Gvajana]] na vzhodu. Kasneje je od leta 1831 do 1966 mejila na Britansko Gvajano.

== Zgodovina ==

=== Kolonizacija Surinama ===
[[Slika:Guiana's.jpg|levo|sličica| Zemljevid Gvajane iz leta 1700]]
Surinam je bil nizozemska kolonija od 26. februarja 1667, ko so nizozemske sile med drugo anglo-nizozemsko vojno zavzele [[Anglija|angleško]] kolonijo Francisa Willoughbyja, do 15. decembra 1954, ko je Surinam postal konstitutivna država Kraljevine Nizozemske. Status quo nizozemske suverenosti nad Surinamom in angleške suverenosti nad [[Nova Nizozemska|Novo Nizozemsko]], ki jo je osvojila leta 1664, je bil ohranjen v pogodbi iz Brede z dne 31. julija 1667 in ponovno potrjen v pogodbi iz Westminstra iz leta 1674.{{Sfn|Oostindie|2005|pp=7-8}}

Potem ko so [[Nizozemske Gvajane|druge nizozemske kolonije v Gvajanah]], tj. [[Berbis (kolonija)|Berbis]], [[Esekibo (kolonija)|Esekibo]], Demerara in Pomeroon, leta 1814 prešle pod Britance, se je preostala kolonija Surinam pogosto imenovala '''Nizozemska Gvajana''', zlasti po letu 1831, ko so Britanci združili Berbis, Esekibo in Demeraro v Britansko Gvajano. Ker se je izraz Nizozemska Gvajana uporabljal v 17. in 18. stoletju za označevanje vseh nizozemskih kolonij v Gvajanah, je uporaba tega izraza lahko zavajajoča (glej spodaj).

=== Nizozemska Gvajana ===
[[Slika:Flag_of_Suriname_(1959–1975).svg|levo|sličica| Zastava Surinama (1954–1975)]]
Čeprav je bila kolonija v nizozemščini<ref>See for example [http://www.dbnl.org/tekst/_sur001184601_01/_sur001184601_01_0014.php this royal decree] separating Suriname from Curaçao and Dependencies (1845).</ref> in angleščini vedno uradno znana kot Surinam ali Suriname,<ref>In treaties between the Netherlands and the United Kingdom, the colony is consistently referred to as the ''Colony of Surinam'', e.g. [[Anglo-Dutch Treaties of 1870–1871|Convention between Great Britain and the Netherlands, relative to the Emigration of Labourers from India to the Dutch ''Colony of Surinam'']], the [https://books.google.com/books?id=TIv5LQEACAAJ Accession of the Dutch ''colonies of Curaçao and Surinam'' to the International Union for the Protection of Industrial Property].</ref> se je kolonija v 19. in 20. stoletju pogosto neuradno in poluradno imenovala Nizozemska Gvajana (nizozemsko: ''Nederlands Guiana''), po analogiji z Britansko Gvajano in [[Francoska Gvajana|Francosko Gvajano]]. Zgodovinsko gledano je bil Surinam le ena od številnih nizozemskih kolonij v Gvajanah, druge so bile [[Berbis (kolonija)|Berbis]], [[Esekibo (kolonija)|Esekibo]], Demerara in Pomeroon, ki so bile potem, ko jih je leta 1814 prevzelo Združeno kraljestvo, leta 1831 združene v Britansko Gvajano. Nizozemci so od leta 1630 do 1654 nadzorovali tudi severno Brazilijo, vključno z območjem, ki se je, ko je vladala Lizbona, imenovalo Portugalska Gvajana. Tako pred letom 1814 izraz [[Nizozemske Gvajane|Nizozemska Gvajana]] ni opisoval samo Surinama, temveč vse kolonije pod nizozemsko suverenostjo v regiji skupaj: niz ozemeljskih entitet z različnimi vladami, katerih zunanje meje so se sčasoma zelo spreminjale.<ref>This is, e.g., how Jan Jacob Hartsinck uses the term in his ''Beschryving van Guiana, of de wilde kust in Zuid-America'' {{Harvard citation|Hartsinck|1770}}.</ref>

=== Suženjsko delo v koloniji ===
[[Slika:A Surinam Planter in his Morning Drefs (Dress), by John Gabriel Stedman, 1796 (cropped).jpg|levo|sličica| Ilustracija nizozemskega lastnika plantaže in sužnje iz ilustracij [[William Blake|Williama Blakea]] o delu Johna Gabriela Stedmana, prvič objavljenih v letih 1792–1794]]
Gospodarstvo kolonije Surinam je bilo odvisno od ljudi, ki so bili zasužnjeni na njenih plantažah. Suženjsko delovno silo je večinoma dobavila [[Nizozemska zahodnoindijska družba]] iz svojih trgovskih postaj v Zahodni Afriki za proizvodnjo svojih pridelkov. [[Sladkor]], [[bombaž]] in indigo so bili glavno blago, izvoženo iz kolonije na [[Nizozemska|Nizozemsko]] do začetka 18. stoletja, ko je [[kava]] postala najpomembnejši izvozni proizvod Surinama. Ravnanje plantažerjev  s sužnji je bilo izjemno slabo.<ref>{{Navedi knjigo|last=Streissguth, Tom|title=Suriname in Pictures|url=https://archive.org/details/surinameinpictur0000stre|year=2009|publisher=Twenty-First Century Books|isbn=978-1-57505-964-8|pages=[https://archive.org/details/surinameinpictur0000stre/page/23 23]–}}</ref> Zgodovinar CR Boxer je zapisal, da je "človeška nehumanost do človeka v Surinamu skoraj dosegla svoje meje",<ref>{{Navedi knjigo|title=The Dutch Seaborne Empire|last=C.R. Boxer|authorlink=C. R. Boxer|pages=271–272|publisher=Penguin|isbn=9780140136180|date=1990}}</ref> in zato so številni sužnji pobegnili s plantaž. Amsterdamska borza je padla leta 1773, kar je zadalo hud udarec plantažnemu gospodarstvu, ki se je še poslabšalo z britansko odpravo trgovine s sužnji leta 1807. {{Sfn|Buddingh'|1999|p=57}} To odpravo je sprejel [[Viljem I. Holandski|Viljem I. Nizozemski]], ki je podpisal kraljevi dekret v zvezi s tem junija 1814 in ki je maja 1818 sklenil anglo-nizozemsko pogodbo o trgovini s sužnji. Številne plantaže so propadle zaradi ukinitve trgovine s sužnji. Brez dobave sužnjev so številne plantaže združili, da bi povečali učinkovitost.

=== Odprava suženjstva ===
Suženjstvo je bilo končno odpravljeno 1. julija 1863, čeprav so bili sužnji izpuščeni šele po desetletnem prehodnem obdobju leta 1873.{{Sfn|Bakker|1993|p=76}} To je spodbudilo priseljevanje najemniških delavcev iz Britanske Indije, potem ko je bila v ta namen podpisana pogodba med Nizozemsko in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]] leta 1870. Poleg priseljevanja iz Britanske Indije so z javanskimi delavci iz [[Nizozemska vzhodna Indija|Nizozemske Vzhodne Indije]] sklenili najemne pogodbe za delo na plantažah v Surinamu.{{Sfn|Bakker|1993|p=105}} Istočasno se je začel tudi večinoma neuspešen poskus kolonizacije Surinama z obubožanimi kmeti iz Nizozemske.

=== Naravni viri Surinama ===
V 20. stoletju so izkoriščali naravne vire Surinama, ki vključujejo kavčuk, [[zlato]] in [[boksit]]. Zlata mrzlica, ki je sledila odkritju zlata na bregovih reke Lawa, je leta 1902 spodbudila gradnjo železnice Lawa, čeprav je bila gradnja ustavljena, potem ko se je proizvodnja zlata izkazala za razočaranje. Leta 1916 je [[Združene države Amerike|ameriško]] [[Aluminij|aluminijsko]] podjetje Alcoa začelo kopati boksit na bregovih reke Cottica v bližini vasi Moengo. Leta 1938 je podjetje zgradilo talilnico aluminija v Paranamu.

Trideseta leta prejšnjega stoletja so bila za Surinam težko obdobje. Velika svetovna gospodarska kriza je povzročila veliko brezposelnost. Surinamski gostujoči delavci na Curaçau in drugih otokih Nizozemskih Antilov so se vrnili v Surinam, ker ni bilo več dela, kar je težavo še poslabšalo. Sredstev ni bilo več in dodalo se je več brezposelnih. Da bi zagotovili delo, so bile zgrajene ceste do Domburga in Groningena ter Meurswega. Dobrodelna "Salvation Army" je postavila ljudsko kuhinjo za lajšanje najhujših potreb po hrani. Vendar to ni bilo dovolj in med prebivalstvom je leta 1931 prišlo do velikega nemira, ki je pripeljalo do demonstracij in uličnih nemirov s plenjenjem. Nacionalist Anton de Kom je nato prišel v Surinam, da bi tam ustanovil delavsko organizacijo: ustanovil je svetovalno podjetje, ko pa je organiziral demonstracije proti guvernerju Johannesu Kielstri, so ga zaprli. Shod za njegovo izpustitev je privedel do ''črnega torka'', v katerem sta bila ustreljena dva človeka. De Koma so nato dali na ladjo na Nizozemsko. Nizozemski premier Colijn je leta 1935 v spodnjem domu izjavil:

: »Vse, kar so poskusili v Surinamu, je preprosto propadlo. Stvari niso enostavne. In zato sem želel, da se na Nizozemskem pojavi nekdo, ki ve, kaj je mogoče storiti. Naredil bom, kar je mogoče."

Vendarle so se razmere nekoliko izboljšale na predvečer druge svetovne vojne.

Delno zaradi pomena surinamskega aluminija za zavezniška vojna prizadevanja. Enote Združenih držav so bile nameščene v Surinamu v skladu s sporazumom z nizozemsko vlado v izgnanstvu 23. novembra 1941. V skladu z določbami [[Atlantska listina|Atlantske listine]] iz avgusta 1941 je nizozemska vlada v izgnanstvu obljubila, da bo končala kolonialne odnose med Nizozemsko in njenimi čezmorskimi posestmi ter jim obljubila daljnosežno avtonomijo in samoupravo. To je bilo končno doseženo z razglasitvijo Listine za Kraljevino Nizozemsko 15. decembra 1954, ki je sestavljala Kraljevino, v kateri so Nizozemska, [[Nizozemski Antili]] in Surinam sodelovali na podlagi enakosti. Leta 1975 je Surinam zapustil Kraljevino Nizozemsko in postal neodvisna država [[Surinam]].

== Administracija ==
Od leta 1683 je kolonijo upravljalo Surinamska družba, sestavljena iz treh enakovrednih delničarjev, in sicer mesta [[Amsterdam]], družine Van Aerssen van Sommelsdijck in [[Nizozemska zahodnoindijska družba|Nizozemske zahodnoindijske družbe]]. Čeprav je bila organizacija in uprava kolonije omejena na te tri delničarje, so lahko vsi državljani [[Republika Nizozemska|Nizozemske]] svobodno trgovali s Surinamom.<ref>Meiden, G.W. (2008) Betwist Bestuur. De eerste eeuw bestuurlijke ruzies in Suriname 1651-1753, p. 11.</ref> Poleg tega so se s plantažerji posvetovali v [[Council of Police|Policijskem svetu]], kar je bila edinstvena značilnost gvajanskih kolonij.<ref>Buddingh, H. (1995) Geschiedenis van Suriname, p. 26.</ref>

To družbo je novembra 1795 nacionalizirala [[Batavska republika]]. Od takrat naprej do leta 1954 so Batavska republika in njeni pravni naslednici ([[Kraljevina Holandija|Kraljevina Nizozemska]] in Kraljevina Nizozemska) upravljale ozemlje kot nacionalno kolonijo, z izjemo obdobja britanske okupacije med letoma 1799 in 1802 ter med letoma 1804 in 1816.

Po prevzemu [[Batavska republika|Batavske republike]] leta 1795 je nizozemska vlada izdala različne vladne uredbe za Surinam ([[Nizozemščina|nizozemsko]] : ''Regeringsreglement voor Suriname''), s katerimi je ustanovila vlado kolonije. Leta 1865 je nova vladna uredba nadomestila prejšnjo uredbo iz leta 1832, ki je Surinamu teoretično dala omejeno samoupravo.<ref name="Paula">{{Navedi splet|url=http://books.caribseek.com/Curacao/Staatkundige_Ontwikkeling_Nederlandse_Antillen/koloniale-raad.shtml|title=Koloniale Raad|last=A.F. Paula|year=1989|website=Hoofdmomenten uit de Staatkundige Ontwikkeling van de Nederlandse Antillen|accessdate=30 May 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121219020549/http://books.caribseek.com/Curacao/Staatkundige_Ontwikkeling_Nederlandse_Antillen/koloniale-raad.shtml|archivedate=19 December 2012}}</ref> Kolonialna elita je dobila pravico izvoliti kolonialni svet (nizozemsko: ''Koloniale Raad''), ki bi soupravljal kolonijo skupaj z generalnim guvernerjem, ki ga je imenovala nizozemska krona. Med drugim je Kolonialni svet smel odločati o proračunu kolonije, ki ga je morala odobriti nizozemska krona, ni pa bilo nobene vpletenosti nizozemskega parlamenta.<ref name="Paula" />
[[Slika:Tropenmuseum_Royal_Tropical_Institute_Objectnumber_60038537_Waarnemend_gouverneur_Rietberg_en_gou.jpg|sličica| Baron Aarnoud van Heemstra, guverner Surinama leta 1923]]
Po nizozemski ustavni reviziji iz leta 1922, v kateri je bil izraz "kolonija" nadomeščen s "čezmorsko ozemlje", je 1. aprila 1937 vladno uredbo iz leta 1865 nadomestil Temeljni zakon Surinama (nizozemsko: ''Staatsregeling van Suriname''). Ta temeljni zakon je preimenoval kolonialni svet v Stanove Surinama (nizozemsko: ''Staten van Suriname'' ) in povečal število članov s 13 na 15.

Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], med katero se je Nizozemska vlada v izgnanstvu zavezala, da bo pregledala odnos med Nizozemsko in njenimi kolonijami, je bil temeljni zakon močno spremenjen. Marca 1948 je nizozemski parlament sprejel spremembe temeljnega zakona, ki je uvedel splošno volilno pravico za moške in ženske, s čimer se je število članov v Stanovih povečalo s 15 na 21 in ki je uvedel Kolegij splošne vlade (nizozemsko: ''College van Algemeen Bestuur'' ), ki naj bi pomagal guvernerju pri vsakdanjem upravljanju kolonije in je bil predhodnik kabineta ministrov. <ref name="Suriname.nu">{{Navedi splet|url=http://www.suriname.nu/303ges/januari28.html|title=Wat gebeurde er op 28 januari 1948?|year=1989|publisher=Suriname.nu|accessdate=30 May 2012}}</ref> Nova ustava je začela veljati julija 1948.

== Vojaški razvoj ==
Leta 1868 je nizozemska vlada ustanovila Nizozemske oborožene sile v Surinamu (TRIS), ki so služile kot nizozemska kolonialna vojska v Surinamu.<ref>De historie van de TRIS: http://www.trisonline.nl/de-tris/de-historie-van-de-tris/</ref> To je pomenilo, da je kot Nizozemska kraljeva vzhodnoindijska vojska (KNIL) v [[Nizozemska vzhodna Indija|Nizozemski Vzhodni Indiji]] tudi TRIS spadal v pristojnost nizozemskega ministrstva za kolonije in ne pod pristojnost nizozemskega ministrstva za obrambo. Velikost vojske TRIS je bila kljub temu majhna, v primerjavi z vojsko KNIL za nekdanjo kolonijo [[Indonezija|Indonezije]], sestavljali sta jo dve pehotni in dve topniški četi. Skupno je v vojski TRIS služilo 636 vojakov. Ti vojaki so bili zadolženi za patruljiranje in policijske naloge v nizozemski koloniji Surinam.<ref>Ibidem.</ref>

== Glej tudi ==

* [[Plantaže v Surinamu]]
* [[Viljem III. Oranski|Viljem III.]]
* [[Amsterdam]]
* [[Nizozemska vzhodna Indija|Nizozemska Vzhodna Indija]]
* [[Saba (otok)|Saba]]
* Poenale sanctie

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Literatura ==

* {{Navedi knjigo|last=Bakker|first=Eveline|title=Geschiedenis van Suriname: van stam tot staat|publisher=Walburg Pers|year=1993|location=Zutphen|isbn=9789060118375|url=https://books.google.com/books?id=29QYAAAAYAAJ}}
* {{Navedi knjigo|last=Buddingh'|first=Hans|title=Geschiedenis van Suriname|publisher=Het Spectrum|year=1999|location=Zutphen|url=https://books.google.com/books?id=HCF8AAAAMAAJ|isbn=9789046811726}}
* {{Citat|last=Hartsinck|first=Jan Jacob|title=Beschryving van Guiana, of de wilde kust in Zuid-America|year=1770|publisher=Gerrit Tielenburg|place=Amsterdam|url=http://www.dbnl.org/tekst/hart038besc01_01/hart038besc01_01_0024.php}}
* {{Navedi knjigo|last=Oostindie|first=Gert|title=Paradise overseas: the Dutch Caribbean: colonialism and its transatlantic legacies|publisher=Macmillan Caribbean|year=2005|location=Oxford|url=https://books.google.com/books?id=p00YAAAAYAAJ|isbn=1405057130}}
* {{Navedi knjigo|last=Kappler|first=A.|last2=Ietswaart|first2=Michaël|title=Zes jaren in Suriname: August Kappler, een Duitser in Suriname 1836-1842|year=2014|publisher=Walburg Pers|location=Zutphen|isbn=9789057303012}}
* {{Navedi knjigo|last=Nederlof|first=Marjo|title=Eerlijckman - 1680-1713: in dienst van het Staatse leger en de West-Indische Compagnie|year=2008|publisher=De Curaçaosche Courant|location=Curaçao|isbn=9789990408201}}
* {{Navedi knjigo|last=Kompagnie|first=Jan H.|title=Soldaten overzee: aanwijzingen voor het doen van onderzoek naar onderofficieren en minderen bij het Koninklijk Nederlandsch-Indisch Leger (KNIL) en bij het leger in West-Indië (1815-1949)|year=1996|publisher=Algemeen Rijksarchief|location=Den Haag|isbn=9074920071}}

=== Na spletu ===

* [http://www.trisonline.nl/ TRIS na spletu]
* [http://www.tris.nl/ TRIS]

== Zunanje povezave ==

* [https://www.youtube.com/watch?v=xQkYtmiQSE4/ Nizozemska Zahodna Indija 1630-1975]
{{Nizozemske kolonije}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Nizozemsko govoreče države in ozemlja]]
[[Kategorija:Bivše nizozemske kolonije]]
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]