Pojdi na vsebino

John Michell: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
SportiBot (pogovor | prispevki)
Boti
275.985 urejanj
{{normativna kontrola}}
A09Bot (pogovor | prispevki)
Boti
29.840 urejanj
odstranjevanje nerabljene predloge
Vrstica 10: Vrstica 10:
Ukvarjal se je z [[magnetizem|magnetizmom]] in z računanjem povprečne [[gostota|gostote]] [[Zemlja|Zemlje]]. Leta [[1750]] je v Cambridgeu objavil delo na dobrih osemdesetih straneh ''Razprava o umetnih magnetih'' (''A Treatise of Artificial Magnets''). Poleg opisa postopka magnetizacije, ki se še vedno imenuje po njem, to delo vsebuje več različnih točnih [[meritev]] magnetizma.
Ukvarjal se je z [[magnetizem|magnetizmom]] in z računanjem povprečne [[gostota|gostote]] [[Zemlja|Zemlje]]. Leta [[1750]] je v Cambridgeu objavil delo na dobrih osemdesetih straneh ''Razprava o umetnih magnetih'' (''A Treatise of Artificial Magnets''). Poleg opisa postopka magnetizacije, ki se še vedno imenuje po njem, to delo vsebuje več različnih točnih [[meritev]] magnetizma.


Okoli leta [[1783]] je izumil [[torzijska tehnica|torzijsko tehnico]]. Bila je podobna tisti, ki jo je leta [[1777]] izumil [[Charles Augustin de Coulomb|de Coulomb]]. Z njo je Michell nameraval meriti [[gravitacijska konstanta|gravitacijsko konstanto]] ''κ'', vendar je umrl prej, preden mu je to uspelo. Kasneje je leta [[1798]] meritve izpeljal Cavendish.
Okoli leta [[1783]] je izumil [[torzijska tehnica|torzijsko tehnico]]. Bila je podobna tisti, ki jo je leta [[1777]] izumil [[Charles Augustin de Coulomb|de Coulomb]]. Z njo je Michell nameraval meriti [[gravitacijska konstanta|gravitacijsko konstanto]] ''κ'', vendar je umrl prej, preden mu je to uspelo. Kasneje je leta [[1798]] meritve izpeljal Cavendish.


Leta 1760, 5 let po nekem nenadnem in katastrofalnem potresu v [[Lizbona|Lizboni]], ki je skoraj spravil [[Evropa|Evropo]] v paniko, je Michell dal slutiti, da [[potres]]i v Zemlji povzročajo [[valovanje|valove]]. Opazoval je pogostnost potresov v neposredni bližini [[ognjenik]]ov. Domneval je, da potrese povzročajo [[pritisk]]i [[plin]]ov, ki nastajajo pri [[vrenje|vrenju]] [[voda|vode]] zaradi [[toplota|toplote]], ki se sprošča v ognjenikih. Menil je, da lahko pride do potresov tudi pod [[ocean]]skim dnom. Takšen naj bi bil tudi lizbonski potres. Nadalje je opazil, da lahko iz časa potresnega sunka izračunamo [[lega|položaj]] [[epicenter|epicentra]] potresa. Kasneje je [[John Milne]] dosegel, da je bila njegova razlaga splošno sprejeta. Zato je bil Michell upravičeno utemeljitelj [[seizmologija|seizmologije]].
Leta 1760, 5 let po nekem nenadnem in katastrofalnem potresu v [[Lizbona|Lizboni]], ki je skoraj spravil [[Evropa|Evropo]] v paniko, je Michell dal slutiti, da [[potres]]i v Zemlji povzročajo [[valovanje|valove]]. Opazoval je pogostnost potresov v neposredni bližini [[ognjenik]]ov. Domneval je, da potrese povzročajo [[pritisk]]i [[plin]]ov, ki nastajajo pri [[vrenje|vrenju]] [[voda|vode]] zaradi [[toplota|toplote]], ki se sprošča v ognjenikih. Menil je, da lahko pride do potresov tudi pod [[ocean]]skim dnom. Takšen naj bi bil tudi lizbonski potres. Nadalje je opazil, da lahko iz časa potresnega sunka izračunamo [[lega|položaj]] [[epicenter|epicentra]] potresa. Kasneje je [[John Milne]] dosegel, da je bila njegova razlaga splošno sprejeta. Zato je bil Michell upravičeno utemeljitelj [[seizmologija|seizmologije]].


Leta [[1794]] so v Kraljevi družbi v [[London]]u v ''[[Philosophical Transactions of the Royal Society|Philosophical Transactions]]'' izdali njegovo zanimivo pismo Cavendishu iz leta [[1783]], v katerem je nakazal nekakšna čudna [[astronomsko telo|telesa]] v [[Vesolje|Vesolju]], v katera bi se, če bi bila le dovolj [[masa|masivna]] in gosta kot 500 [[Sonce|Sonc]], druga telesa [[trk|zaletavala]] z večjo [[hitrost]]jo od [[hitrost svetlobe|svetlobne]]. Ali obratno, če bi takšna podivjana [[krogla]] [[sevanje|sevala]], bi se njena [[svetloba]] zaradi lastne [[gravitacija|gravitacije]] na neki višini obrnila in bi padla nazaj. Mislil je, da bi bilo takih teles precej. To se je takrat zdelo dokaj verjetno, saj so imeli svetlobo za delce, ki imajo maso. Trinajst leta kasneje je [[Pierre-Simon Laplace|Laplace]] leta [[1796]] v svojem delu ''Exposition du Systeme du Monde'' opisal podobno zamisel. Takšnim, za zunanji svet nevidnim telesom, danes pravimo [[črna luknja|črne luknje]].
Leta [[1794]] so v Kraljevi družbi v [[London]]u v ''[[Philosophical Transactions of the Royal Society|Philosophical Transactions]]'' izdali njegovo zanimivo pismo Cavendishu iz leta [[1783]], v katerem je nakazal nekakšna čudna [[astronomsko telo|telesa]] v [[Vesolje|Vesolju]], v katera bi se, če bi bila le dovolj [[masa|masivna]] in gosta kot 500 [[Sonce|Sonc]], druga telesa [[trk|zaletavala]] z večjo [[hitrost]]jo od [[hitrost svetlobe|svetlobne]]. Ali obratno, če bi takšna podivjana [[krogla]] [[sevanje|sevala]], bi se njena [[svetloba]] zaradi lastne [[gravitacija|gravitacije]] na neki višini obrnila in bi padla nazaj. Mislil je, da bi bilo takih teles precej. To se je takrat zdelo dokaj verjetno, saj so imeli svetlobo za delce, ki imajo maso. Trinajst leta kasneje je [[Pierre-Simon Laplace|Laplace]] leta [[1796]] v svojem delu ''Exposition du Systeme du Monde'' opisal podobno zamisel. Takšnim, za zunanji svet nevidnim telesom, danes pravimo [[črna luknja|črne luknje]].
Vrstica 34: Vrstica 34:
* [[seznam članov Kraljeve družbe]]
* [[seznam članov Kraljeve družbe]]


{{portal|Astronomija|{{ispa}}}}
{{portal|Astronomija}}


{{normativna kontrola}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Michell, John}}
{{DEFAULTSORT:Michell, John}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1724]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1724]]
[[Kategorija:Umrli leta 1793]]
[[Kategorija:Umrli leta 1793]]

[[Kategorija:Angleški astronomi]]
[[Kategorija:Angleški astronomi]]
[[Kategorija:Angleški geologi]]
[[Kategorija:Angleški geologi]]

Redakcija: 00:44, 17. februar 2023

John Michell
Rojstvo25. december 1724({{padleft:1724|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:25|2|0}})[1]
Nottinghamshire[d]
Smrt21. april 1793({{padleft:1793|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})[2][1][3] (68 let)
Yorkshire
Državljanstvo Kraljevina Velika Britanija
Poklicastronom, geolog, filozof, univerzitetni učitelj, fizik

John Michell, angleški astronom in geolog, * 1724, grofija Nottinghamshire, Anglija, † 21. april 1793, Thornhill, Yorkshire.

Življenje in delo

Mitchell je študiral na Kolidžu Queens' v Cambridgeu, kjer je leta 1752 prejel naziv magistra filozofije in leta 1761 diplomiral.

Od leta 1762 je bil univerzitetni profesor geologije v Cambridgeu in od leta 1760, kakor Cavendish, član britanske Kraljeve družbe. Leta 1767 je v Tornhillu postal rektor.

Ukvarjal se je z magnetizmom in z računanjem povprečne gostote Zemlje. Leta 1750 je v Cambridgeu objavil delo na dobrih osemdesetih straneh Razprava o umetnih magnetih (A Treatise of Artificial Magnets). Poleg opisa postopka magnetizacije, ki se še vedno imenuje po njem, to delo vsebuje več različnih točnih meritev magnetizma.

Okoli leta 1783 je izumil torzijsko tehnico. Bila je podobna tisti, ki jo je leta 1777 izumil de Coulomb. Z njo je Michell nameraval meriti gravitacijsko konstanto κ, vendar je umrl prej, preden mu je to uspelo. Kasneje je leta 1798 meritve izpeljal Cavendish.

Leta 1760, 5 let po nekem nenadnem in katastrofalnem potresu v Lizboni, ki je skoraj spravil Evropo v paniko, je Michell dal slutiti, da potresi v Zemlji povzročajo valove. Opazoval je pogostnost potresov v neposredni bližini ognjenikov. Domneval je, da potrese povzročajo pritiski plinov, ki nastajajo pri vrenju vode zaradi toplote, ki se sprošča v ognjenikih. Menil je, da lahko pride do potresov tudi pod oceanskim dnom. Takšen naj bi bil tudi lizbonski potres. Nadalje je opazil, da lahko iz časa potresnega sunka izračunamo položaj epicentra potresa. Kasneje je John Milne dosegel, da je bila njegova razlaga splošno sprejeta. Zato je bil Michell upravičeno utemeljitelj seizmologije.

Leta 1794 so v Kraljevi družbi v Londonu v Philosophical Transactions izdali njegovo zanimivo pismo Cavendishu iz leta 1783, v katerem je nakazal nekakšna čudna telesa v Vesolju, v katera bi se, če bi bila le dovolj masivna in gosta kot 500 Sonc, druga telesa zaletavala z večjo hitrostjo od svetlobne. Ali obratno, če bi takšna podivjana krogla sevala, bi se njena svetloba zaradi lastne gravitacije na neki višini obrnila in bi padla nazaj. Mislil je, da bi bilo takih teles precej. To se je takrat zdelo dokaj verjetno, saj so imeli svetlobo za delce, ki imajo maso. Trinajst leta kasneje je Laplace leta 1796 v svojem delu Exposition du Systeme du Monde opisal podobno zamisel. Takšnim, za zunanji svet nevidnim telesom, danes pravimo črne luknje.

Mitchell si je zamislil tudi obstoj dvojnih zvezd.

Dela

  • Opazovanja kometa januarja 1760 v Cambridgeu (Observations On the Comet of January 1760 at Cambridge), Philosophical Transactions (1760),
  • Piporočilo Hadleyevega kvadranta za zemljemerstvo (A Recommendation of Hadley's Quadrant for Surveying), ibid. (1765),
  • Predlog postopka za merjenje stopinj zemljepisne dolžine z vzporedniki (Proposal of a Method for measuring Degrees of Longitude upon Parallels of the Equator), ibid. (1766),
  • Preiskava o možni paralaksi in siju nepomičnih zvezd (An Inquiry into the Probable Parallax and Magnitude of the Fixed Stars), ibid. 1767,
  • O svetlikanju nepomičnih zvezd (On the Twinkling of the Fixed Stars), ibid. (1767),
  • O načinih odkrivanja oddaljenosti, sija, ipd. nepomičnih zvezd) (On the Means of Discovering the Distance, Magnitude, &c., of the Fixed Stars), ibid. (1784).

Glej tudi

  1. ↑ 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. ↑ Oxford Dictionary of National Biography — Oxford: OUP, 2004.
  3. ↑ Gran Enciclopèdia Catalana — Grup Enciclopèdia, 1968.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=John_Michell&oldid=5914848«