Proščenje
Proščênje, žégnanje ali patrocínij (nar. lepa nedelja, cerkvanje, shod, šagra, žegen) v krščanskem okolju predstavlja praznovanje godu zavetnika lokalne cerkve.
Je množično praznovanje, povezano s cerkvijo in cerkvenimi prazniki, opredelimo ga lahko kot srečanje ljudi s cerkvenim praznovanjem ali procesijo.
To ostaja eden najpomembnejših dogodkov v letu na vaseh. Je verski praznik, ki se praznuje na ob dnevu posvetitve cerkve (cerkvena leta) v mestu.
Zbrani verniki se po maši zadržujejo pred cerkvijo v pogovoru in zabavi. Na ta dan se ob cerkvi zberejo dražitelji, prodajalci otroških igrač (nekoč lesenih, zdaj plastičnih), vrtiljaki in razni drugi prodajalci.
Organizirani so tudi nastopi folklornih in kulturno-umetniških društev s starimi narodnimi nošami, športne prireditve, glasbeni koncerti in podobno. Običaji velevajo, da na ta dan povabijo sorodnike in prijatelje iz okoliških krajev na slavnostno kosilo z različnimi dobrotami in pecivom.
Opasilo
[uredi | uredi kodo]Opasilo je ime za župnijski praznik v spomin na kak pomembnejši dogodek, ki pa ni povezan s praznovanjem zavetnika lokalne cerkve. To je stara beseda, ki izhaja iz časov, ko so za take praznike prirejali okoli cerkve procesije in z njimi cerkev opasali. V Kortah npr. opasilo praznujejo v spomin na postavitev večje cerkve z zvonikom. Ob dogodku se zbere veliko domačinov in, kot je navada, po svetu razseljenih rojakov.