Naar inhoud springen

klinke

Van Wiktionary

Mofers

[bewirk]

Wirkwaord

[bewirk]

Lemma

[bewirk]

klinke /kl̥ɪ́ŋ̊kʲe/

  1. (óneuvergenkelik) 'ne meis good te huuere, hellen en klaore klank aafgaeve (wie van 'n bel)
  2. (óneuvergenkelik) (euverdrechtelik) innigen huuerbare klank aafgaeve
    Det klónk ofwen dao get ómveel.
  3. (óneuvergenkelik) 'ne zekeren indrök maken oppe loesterieër
    Det klink wie meziek in mien oeare!
  4. (óneuvergenkelik) mitte glazer taengenein aan- en aafstoeaten es e teiken van gooj winse
  5. (euvergenkelik) get mit klinknaegel vasmaken of verbinje
Aafbraeking
  • klin-ke
Aafleijinge
Verwantje wäörd
Zagswies
  • Haol vater klinken 't hels: Luuj sónger verstandj gaeven 't helste kómmentaar.
  • klinke wie 'n klok: aangenaam klinke
  • klinke wie 'n tiet: hieël good klinke
Vermeljing
  • Bakkes, Pierre: Mofers Waordebook, Stichting Mofers Waordebook (2007); p. 192.

Verveuging

[bewirk]
ich doe det veer geer zie deilwaord
radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison
hujigen tied sjrif klink klinks klink klinke klinken klink klinke klinken klinkendj
IPA /kl̥ɪ́ŋ̊kʲ/ /kl̥ɪ́ŋgʲ/ /kl̥ɪ́ŋ̊ks/ /kl̥ɪ́ŋgz/ /kl̥ɪ́ŋ̊kʲ/ /kl̥ɪ́ŋgʲ/ /kl̥ɪ́ŋ̊kʲe/ /kl̥ɪ́ŋ̊kʲen/ /kl̥ɪ́ŋ̊kʲ/ /kl̥ɪ́ŋgʲ/ /kl̥ɪ́ŋ̊kʲe/ /kl̥ɪ́ŋ̊kʲen/ /kl̥ɪ́ŋ̊keɲɟ/
vergangen tied sjrif klónk
klank
klónks
klanks
klónk
klank
klónke klónken klónk klónke klónken geklónke geklónken
IPA /kl̥ʊ́ŋ̊k/
/kl̥áŋ̊k/
/kl̥ʊ́ŋg/
/kl̥áŋg/
/kl̥ʊ́ŋ̊ks/
/kl̥áŋ̊ks/
/kl̥ʊ́ŋgz/
/kl̥áŋgz/
/kl̥ʊ́ŋ̊k/
/kl̥áŋ̊k/
/kl̥ʊ́ŋg/
/kl̥áŋg/
/kl̥ʊ́ŋ̊kə/ /kl̥ʊ́ŋ̊kən/ /kl̥ʊ́ŋ̊k/ /kl̥ʊ́ŋg/ /kl̥ʊ́ŋ̊kə/ /kl̥ʊ́ŋ̊kən/ /ɣə'kl̥ʊ́ŋ̊kə/ /ɣə'kl̥ʊ́ŋ̊kən/
vergangen tied
(kónjunktief)
sjrif klónk klónks klónk klónke klónken klónk klónke klónken geklónke geklónken
IPA /kl̥ʊ́ŋ̊k/ /kl̥ʊ́ŋg/ /kl̥ʊ́ŋ̊ks/ /kl̥ʊ́ŋgz/ /kl̥ʊ́ŋ̊k/ /kl̥ʊ́ŋg/ /kl̥ʊ́ŋ̊kə/ /kl̥ʊ́ŋ̊kən/ /kl̥ʊ́ŋ̊k/ /kl̥ʊ́ŋg/ /kl̥ʊ́ŋ̊kə/ /kl̥ʊ́ŋ̊kən/ /ɣə'kl̥ʊ́ŋ̊kə/ /ɣə'kl̥ʊ́ŋ̊kən/
gebi-jjendje wies sjrif klink! klinke-v'r klink!
klinktj!
IPA /kl̥ɪ́ŋ̊kʲ/ /kl̥ɪ́ŋgʲ/ /kl̥ɪ́ŋ̊kʲever/ /kl̥ɪ́ŋ̊kʲ/
/kl̥ɪ́ŋ̊kc/
/kl̥ɪ́ŋgʲ/
/kl̥ɪ́ŋgɟ/
substantivering infinitief gerundium I gerundium II supinum participium
radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison
sjrif klinke klinken geklink ó klinke klinken klinkentaere klinkentaeren geklinke geklinken
IPA /kl̥ɪ́ŋ̊kʲe/ /kl̥ɪ́ŋ̊kʲen/ /ɣə'kl̥ɪ́ŋ̊kʲ/ /ɣə'kl̥ɪ́ŋgʲ/ /kl̥ɪ́ŋ̊kʲe/ /kl̥ɪ́ŋ̊kʲen/ /kl̥ɪ́ŋ̊kʲen̥'tɛ̀:re/ /kl̥ɪ́ŋ̊kʲen̥'tɛ̀:ren/ /ɣə'kl̥ɪ́ŋ̊kʲe/ /ɣə'kl̥ɪ́ŋ̊kʲen/

In anger spraoke

[bewirk]

[1]

[2]

[4]

Zelfstenjig naamwaord

[bewirk]

Neet-lemma

[bewirk]

klinke ó /kl̥ɪ́ŋ̊kʲe/

  1. (gerundium) gerundium II van klinke
Raod

Deze vorm (gerundium II taenge I) geldj es (neutraal) spraokgebroek sónger negatieve bieklank.

Aafbraeking
  • klin-ke

Verbuging

[bewirk]
inkelvaad mieëvaad
radikaal liaison radikaal liaison
nom. sjrif klinke klinken
IPA /kl̥ɪ́ŋ̊kʲe/ /kl̥ɪ́ŋ̊kʲen/
dim. sjrif
IPA
dat. sjrif klinke klinken
IPA /kl̥ɪ́ŋ̊kʲe/ /kl̥ɪ́ŋ̊kʲen/


Wirkwaord

[bewirk]

Neet-lemma

[bewirk]

klinke /kl̥ɪ́ŋ̊kʲe/

  1. (neet-lemma) mieëveljigen ieëste-persoeansvorm (veer) innen hujigen tied van klinke
  2. (neet-lemma) mieëveljigen derdje-persoeansvorm (zie) innen hujigen tied van klinke
Aafbraeking
  • klin-ke

Zelfstenjig naamwaord

[bewirk]

Neet-lemma

[bewirk]

klinke /kl̥ɪ́ŋ̊kʲe/

  1. (neet-lemma) mieëvaadsvorm van klink
Aafbraeking
  • klin-ke