Škofijski dvorec, Ljubljana
| Škofijski dvorec | |
|---|---|
 Škofijski dvorec, v ozadju ljubljanska stolnica | |
  Lega na zemljevidu centra Ljubljane | |
| Splošni podatki | |
| Tip | dvorec |
| Arhitekturni slog | renesansa, z baročnim dvoriščem rokoko (notranjost) |
| Lokacija | severni rob Ciril Metodovega trga, Ljubljana |
| Naslov | Ciril-Metodov trg 4, Ljubljana |
| Koordinati | 46°3′4″N 14°30′29″E / 46.05111°N 14.50806°E |
| Dokončano | 1512 |
| Naročnik | Krištof Ravbar |
| Lastnik | Nadškofija Ljubljana |
| Tehnični podatki | |
| Št. nadstropij | 2 |
| Projektiranje in gradnja | |
| Arhitekt | Avguštin Prygl |
| Razvijalec | Avguštin Prygl |
Ljubljana - Palača Škofija | |
| Lega | Mestna občina Ljubljana |
| RKD št. | 403 (opis enote)[1] |
| Razglasitev NSLP | 22. februar 1986 |
Škofijski dvorec v Ljubljani stoji na Ciril-Metodovem trgu št. 4 v Ljubljani, v neposredni bližini ljubljanske stolnice, s katero je stavba povezana z arkadnim hodnikom v nadstropju. V škofijskem dvorcu imajo svoj uradni sedež Nadškofija Ljubljana, Slovenska škofovska konferenca in nadškofijsko podjetje Metropolitana.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Zgrajen je bil po potresu leta 1511, v katerem je bila uničena Škofijska palača iz leta 1461. Zgraditi ga je dal ljubljanski škof Krištof Ravbar. Vodja del je bil Avguštin Prygl - Tyfernus, tajnik, stavbenik in sodelavec takratnega škofa.
Današnja podoba dvorca je posledica preureditev ob koncu 17. in v 18. stoletju, ko sta nastala baročno arkadno dvorišče in rokokojsko okrasje v notranjosti stavbe. Leta 1733 je bil zgrajen trakt proti Ljubljanici. Ob koncu 18. stoletja je Leopold Hofer prenovil fasado in zahodno dvorišče v kitastem slogu. V rokoko stilu s štukaturami je bila obnovljena velika dvorana v drugem nadstropju.
Po potresu leta 1895 je v neoromanskem slogu preuredil kapelo arhitekt Raimund Jeblinger.
Dvorec je s pokritim arkadnim hodnikom povezan s Stolnico.
V dvorcu so med obiskom Dežele Kranjske prenočili štirje cesarji:
- Leopold I. Avstrijski, leta 1660
- Karel IV. Avstrijski, leta 1728
- Napoleon Bonaparte, leta 1797 (v veži dvorca je spominska plošča)
- Aleksander I. Ruski, leta 1821
V njem je prenočeval tudi papež Janez Pavel II. ob svojem obisku Slovenije.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 403«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Breda Mihelič (1994). Vodnik po Ljubljani. DZS d.d. COBISS 40765440. ISBN 86341-1195-4.
- Arhitekturni vodnik
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
