Pojdi na vsebino

Angleščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Ameriška angleščina)
Angleščina
English
Izgovarjava/ˈɪŋɡlɪʃ/[1]
Področje(glej spodaj)
Št. maternih
govorcev
359 milijonov (2010)[2]
drugi jezik: 375 milijonov[3]
Zgodnejše oblike
Pisavalatinica (angleška abeceda)
angleška Braillova pisava
Uradni status
Uradni jezik
54 držav
27 nesuverenih entitet
Jezikovne oznake
ISO 639-1en
ISO 639-2eng
ISO 639-3eng
Glottologstan1293
Linguasphere52-ABA
{{{mapalt}}}
  Države kjer je angleščina uradni ali de facto uradni jezik, ali narodni jezik, in je govorjen kot materni jezik večine populacije
  Države kjer je angleščina uradni jezik, toda ni primarni jezik
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije. Kot »prvi« (materni) jezik je bila s približno 402 milijonoma ljudi v letu 2002 tretja na svetu, zaradi vojaškega, ekonomskega, znanstvenega, političnega in kulturnega vpliva Združenega kraljestva, nato pa še Združenih držav Amerike pa je postala lingua franca sodobnega časa.[4]

Geografska porazdelitev

[uredi | uredi kodo]

Angleščina je prvi jezik v naslednjih državah: Avstralija (avstralska angleščina), Bahami, Barbados (karibska angleščina), Bermuda, Gibraltar, Gvajana, Jamajka (jamajška angleščina), Nova Zelandija (novozelandska angleščina), Antigva in Barbuda, Sveti Krištof in Nevis, Trinidad in Tobago, Združeno kraljestvo (britanska angleščina) in Združene države Amerike (ameriška angleščina).

Je tudi eden od glavnih jezikov v državah: Belize (s španščino), Kanada (s francoščino), Dominika, Sveta Lucija in Sveti Vincencij in Grenadine (s francosko kreolščino), Irska (z irščino), Singapur (z malajščino, mandarinščino, tamilščino in drugimi azijskimi jeziki) in Republika Južna Afrika (vendar se zulujščina, kosa, afrikaans in severna soščina bolj govorijo). Je tudi najbolj pogosto uporabljan neuradni jezik v Izraelu.

Angleščina je uradni jezik, ki pa ni domoroden, v naslednjih državah: Esvatini, Fidži, Filipini, Gana, Gambija, Hongkong, Indija, Kamerun, Kenija, Kiribati, Lesoto, Liberija, Marshallovi otoki, Malta, Mikronezija, Namibija, Nigerija, Pakistan, Papua Nova Gvineja, Salomonovi otoki, Samoa, Sierra Leone, Tanzanija, Zambija in Zimbabve.

Angleščina je najpogosteje uporabljani jezik Evropske unije. Čeprav so načeloma vsi uradni jeziki EU enakopravni, so številni delovni dokumenti dostopni le v enem jeziku, najpogosteje v angleščini.

Angleščina je najbolj razširjen »drugi« in »učeni« jezik na svetu, in kot tak, po mnenju mnogih jezikoslovcev, ne predstavlja več izključno kulture »domorodnih govorcev angleščine«, pač pa je jezik, ki vsrkava poglede vseh svetovnih kultur, ko njegova raba raste. Spet drugi trdijo, da je njegova potencialna raba kot sredstvo za sporazumevanje bolj omejena. Angleščina je jezik, ki se ga kot tuji jezik najpogosteje učijo v Evropi (32,6 %) in na Japonskem, sledijo pa mu francoščina, nemščina in španščina.

Pisava

[uredi | uredi kodo]

Angleščino zapisujemo v latinični pisavi, ki je v 9. stoletju nadomestila anglo-saksonske rune. Sodobna angleška abeceda vsebuje 26 črk latinice: a, b, c, d, e, f, g, h, i, j, k, l, m, n, o, p, q, r, s, t, u, v, w, x, y in z (vsaka od njih ima tudi veliko ustreznico). Med ostalimi simboli sta danes redki ligaturi æ in œ. Poleg tega so občasno v rabi diakritična znamenja, posebej v izposojenkah iz drugih jezikov (npr. ostrivec v café in exposé), ter preglas, ki označuje, da se sosednja zloga izgovarjata ločeno (kot v besedah naïve in Zoë).

Slovnica

[uredi | uredi kodo]

Angleški jezik ne pozna določbe spola. Če je Pavel moški in Jožica ženska, bo he in she primerno uveljavljen. A beseda person, ki nima nujno spolne vsebine, bo "it". Petelin in kura imata spolno vsebino, a perutnina je brez te vsebine.


Zgradba stavka se vedno začne s subjektom, sledi glagol in nato objekt.


Za glagole so značilne tri oblike. Glagol v gerundu označuje dolgo trajno delovanje. Z pomočjo dodatnih besed kot so will, have, going to, was glagol pridobi dodatne pomene, čas.



Zaimki:

Imenovalec Tožilnik povratno-svojilno neodvisni rodilnik odvisni rodilnik
subjekt Objekt (svojilno)
I.oseba Ednina I me myself mine my

mine

Množina we us ourselves

ourself

ours our
II.oseba Ednina Standard you you yourself yours your
Starinsko neformalno thou thee thyself thine thythine
Množina Standard you you yourselves yours your
Starinsko ye you yourselves yours your
ljudsko, pogovorno yeyou ally'allyouse... yeyou ally'allyouse yeerselvesy'all's (ali y'alls)

selves

yeersy'all's (ali y'alls) yeery'all's (ali y'alls)
III.oseba Ednina moško he him himself his
žensko she her herself hers her
nevtralno it it itself its its
Epiceno they them themselves

themself

theirs their
Množina they them themselves theirs their
Nedoločno Formalno one one oneself one's
Neformalno you you yourself your your
Vprašanje izpraševalno in ozirno za osebe who whom

who

whose whose
za ostalo what what
ozirno which which
Recipročno each other

one another

Dummy there

it

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »English Adjective«. Oxfordadvancedlearnersdictionary.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. oktobra 2011. Pridobljeno 20. aprila 2013.
  2. Nationalencyklopedin "Världens 100 största språk 2010" The World's 100 Largest Languages in 2010
  3. Graddol, David (2000). »The Future of English? A guide to forecasting the popularity of the English language in the 21st century«. The British Council. str. 10. Pridobljeno 22. septembra 2013.
  4. Smith, Ross (2005). »Global English: gift or curse?«. English Today. Zv. 21, št. 2. str. 56. doi:10.1017/S0266078405002075. ISSN 0266-0784.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]