Pojdi na vsebino

Avstrijsko primorje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Avstrijsko primorje
Österreichisches Küstenland
Litorale Austriaco
dežela Avstrijskega cesarstva,
Avstro-Ogrske
1849–1919

Glavno mestoTrst (po 1860)
Vlada
cesar 
• 1848–1916
Franc Jožef I.
• 1916-1918
Karel I.
Zakonodajno telodeželni zbor
Zgodovina 
• ustanovitev
1849
• vključitev v Ilirske province
1809–1814
• ukinitev
1919
Danes delHrvaška, Slovenija, Italija

Avstrijsko primorje (nemško Österreichisches Küstenland, italijansko Litorale Austriaco) ali Primorje, kronska dežela oziroma dežela znotraj Avstrijskega cesarstva (kasneje Avstro-Ogrske) od leta 1813 do 1918.

Avstrijsko primorje je vključevalo svobodno cesarsko mesto s statusom dežele Trst, in deželi Istro ter Goriško in Gradiško, od katerih je vsak imel neodvisno upravo, toda vsi so bili podrejeni cesarskemu guvernerju v Trstu, glavnem mestu Primorja. Trst je bil strateško pomemben kot glavno avstrijsko pristanišče, obala Primorja pa je bila turistična destinacija, znana kot Avstrijska riviera. Regija je bila večnacionalna in je vključevala Italijane, Slovence, Nemce, Furlane in Hrvate. Leta 1910 je Avstrijsko primorje zavzemalo površino 7969 km2, na katerem je živelo 894.287 prebivalcev.

Po prvi svetovni vojni je pripadlo Italiji pod novim imenom Julijska Benečija ali Julijska krajina (italijansko Venezia Giulia).

  Del Avstrijskega primorja, ki je bil z Rapalsko pogodbo (1920) in na podlagi Rimske pogodbe (1924) (Reka) priključen Kraljevini Italiji ter je na podlagi Pariških mirovnih sporazumov pripadel Jugoslaviji
  Območja, ki jih je leta 1920 priključila Kraljevina Italija in so ostala pod Italijo po letu 1947
  Del Avstrijskega primorja, ki ga je leta 1920 priključila Kraljevina Italija, ki je bil na podlagi Pariških mirovnih sporazumov del Svobodnega tržaškega ozemlja in je po podpisu Osimskih sporazumov (1975) dokončno pripadel Italiji (Cona A)
  Del Avstrijskega primorja, ki ga je leta 1920 priključila Kraljevina Italija, ki je bil na podlagi Pariških mirovnih sporazumov del Svobodnega tržaškega ozemlja in je po podpisu Osimskih sporazumov (1975) dokončno pripadel Jugoslaviji (Cona B)

Področje z nekaj večjo površino in imenom Operativna cona Jadransko primorje (nemško Adriatisches Küstenland) je bila glavna operativna cona Wehrmachta Tretjega rajha med 2. svetovno vojno, po kapitulaciji Italije septembra 1943 pa vse do konca vojne.

Površina in prebivalstvo

[uredi | uredi kodo]

Površina:

  • Goriška in Gradiška: 2918 km²
  • Istra: 4956 km²
  • Trst: 95 km²

Prebivalstvo (popis iz 1910):

  • Goriška in Gradiška: 260.721 – 89,3 preb./km²
  • Istra: 403.566 – 81,4 preb./km²
  • Trst: 230.000 – 2414,8 preb./km²

Etnične skupine

[uredi | uredi kodo]

Skupaj:

  • Italijani: 356.676 (vključujoč 60.000–75.000 Furlanov) (40 %)
  • Slovenci: 276.398 (31 %)
  • Hrvati: 172.784 (19 %)
  • Ostali: 88.424 (10 %)

Goriška in Gradiška:

Istra:

  • Hrvati: 168.184 (43,5 %)
  • Italijani: 147.417 (38,1 %)
  • Slovenci: 55.134 (14,3 %)
  • Nemci: 12.735 (3,3 %)

Distrikti

[uredi | uredi kodo]

Goriška in Gradiška:

Istra:

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]