Inia araguaiaensis
| Inia araguaiaensis | ||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 delfin, ki je prišel na gladino po zrak, v narodnem parku Cantão
| ||||||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||||
| ||||||||||||||||||
| Inia araguaiaensis Hrbek s sod., 2014 | ||||||||||||||||||
 Območje razširjenosti vrste (v modri barvi, desno). Prikazani sta še območji razširjenosti sorodnih vrst I. geoffrensis (zeleno) in I. boliviensis (vijolično).
|
Inia araguaiaensis je vrsta rečnega delfina, razširjena v porečju reke Aragvaja in verjetno tudi reke Tokantins v Južni Ameriki. Gre za vrsto iz skupine treh ozko sorodnih vrst rečnih delfinov rodu Inia, ki živijo v ogromnem in slabo raziskanem sistemu vodovij severa celine. Formalno je bila opisana šele leta 2014, ko so raziskovalci z molekularnimi metodami dokazali, da se loči od orinoške pliskavke (I. geoffrensis) iz porečja Amazonke.[1] Pred tem so ju obravnavali kot isto vrsto.
Telesne značilnosti
[uredi | uredi kodo]Po telesni zgradbi je zelo podobna orinoški pliskavki; meritve so bile do zdaj opravljene le na nekaj primerkih, zato morfološke razlike še niso jasne.[2] Orinoška pliskavka je največji med rečnimi delfini, doseže 2 m v dolžino in težo od skoraj 100 (samice) do 160 kg (samci). Med značilnostmi so dolg, koničast gobec z zobmi dveh vrst, veliko, obokano čelo in koščen greben na hrbtu namesto izražene hrbtne plavuti.[3] Vrsta I. araguaiaensis naj bi bila nekoliko manjša, s širšo lobanjo in manjšim številom zob.[2] Podobno kot sorodniki ima zaradi življenja v kalnih vodotokih slabše razvite oči in pigmentacijo telesa.
Taksonomija
[uredi | uredi kodo]
Po molekularnih znakih se I. araguaiaensis jasno loči od orinoške pliskavke in tudi od tretje sorodne vrste, I. boliviensis iz bolivijskega dela porečja Amazonke. Razlike so v več standardnih genetskih markerjih, kot so mikrosateliti in gen za citokrom b v mitohondrijski DNK, kjer so razlike znotraj populacije iz reke Aragvaja značilno manjše od razlik med populacijami.[2]
S kombinacijo molekularnih in morfoloških znakov treh danes živečih vrst ter fosilnih najdb so raziskovalci ocenili, da se je vrsta I. araguaiaensis ločila od orinoške pliskavke v zgodnjem pleistocenu pred približno dvema milijonoma let, kar sovpada z geološkimi dogodki, ki so povzročili ločitev porečja Aragvaje in Tokantinsa od porečja Amazonke. Zaradi geografske ločitve ne prihaja do križanja. Podobna situacija je v primeru vrste I. boliviensis, katere območje razširjenosti ločujejo neprehodne brzice.[2]
Razširjenost in ogroženost
[uredi | uredi kodo]Do zdaj znano območje razširjenosti je omejeno na porečje reke Aragvaja v centralni Braziliji, domnevajo pa, da je vrsta razširjena še v Tokantinsu, v katerega se Aragvaja izliva. Po gostoti osebkov, ki so jih opazili med odpravo, ocenjujejo, da živi v Aragvaji okrog 1000 osebkov. Morebiten areal v Tokantinsu je zelo fragmentiran zaradi jezov hidroelektrarn, intenzifikacija kmetijstva in ribolova pa jih ogroža tudi v Aragvaji. Varstveni status vrste I. araguaiaensis po kriterijih Svetovne zveze za varstvo narave še ni bil opredeljen, utegnila pa bi soditi med ranljive vrste.[2]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ McGrath, Matt (23. januar 2014). »Brazil dolphin is first new river species since 1918«. BBC News. Pridobljeno 2. februarja 2014.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Hrbek, Tomas; Da Silva, Vera Maria Ferreira; Dutra, Nicole; Gravena, Waleska; Martin, Anthony R.; Farias, Izeni Pires (2014). »A New Species of River Dolphin from Brazil or: How Little Do We Know Our Biodiversity«. PLoS ONE. Zv. 9. str. e83623. doi:10.1371/journal.pone.0083623.
- ↑ Best, Robin C.; da Silva, Vera M.F. (1993). »Inia geoffrensis« (PDF). Mammalian Species. Št. 426. The American Society of Mammalogists. str. 1–8. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 4. marca 2016. Pridobljeno 2. februarja 2014.
