Pojdi na vsebino

Kanfanar

Kanfanar
Naselje in občina
Železniška postaja Kanfanar
Železniška postaja Kanfanar
Zastava {{{official_name}}}
Zastava
Kanfanar se nahaja v Hrvaška
Kanfanar
Položaj Kanfanarja na Hrvaškem
Koordinati: 45°07′26″N 13°50′21″E / 45.12389°N 13.83917°E / 45.12389; 13.83917
Država Hrvaška
ŽupanijaIstrska
Časovni pasUTC+1 (CET)
Poštna številka
52352
Omrežna skupina+385 (52)
Avtomobilska oznakaPU
Spletna stranwww.kanfanar.hr
.

Kanfanar, popis 1991; skupaj: 535

  Hrvati 363 (67,85 %)
  Italijani 11 (2,05 %)
  Čehi 4 (0,74 %)
  Srbi 3 (0,56 %)
  Avstrijci 2 (0,37 %)
  Jugoslovani 1 (0,18 %)
  Makedonci 1 (0,18 %)
  Neopredeljeni 19 (3,55 %)
  Regionalno opredeljeni 128 (23,92 %)
  neznano 3 (0,56 %)

Kanfanar (italijansko Canfanaro) je istrsko naselje in sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.

Kanfanar je naselje na nadmorski višini 284 mnm v južnem delu Istre. Leži severovzhodno od Rovinja, od katerega je oddaljen 20 km. V Kanfanarju samem živi 473 stalnih prebivalcev (popis 2001), v celi občini, ki meri 58 km², pa 1457. Sedaj je Kanfanar predvsem pomembno cestno križišče na evropski poti E751, ki je bilo zgrajeno 1999, prej pa je bilo tu železniško vozlišče na progi Divača - Pulj. V Kanfanarju je bil odcep proge proti Rovinju, ki je sedaj ukinjen. Kanfanar naj bi bil tudi končna postaja proge Porečanke, vendar tovrstni načrti niso bili nikoli uresničeni in je bila proga zgrajena samo do Poreča.

Podnebje

[uredi | uredi kodo]

Podnebje v Kanfanarju in okolici je blago sredozemsko s približno 2300 sončnimi urami letno. Najvišje temperature se v poletnih mesecih povzpnejo tudi do 35 °C. Povprečna februarska temperatura je 10 °C.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Področje današnjega Kanfanarja je bilo naseljeno že v prazgodovini, v dobi starega Rima in v srednjem veku. Današnje ime se prvič omenja leta 1096 v listinah oglejskega patriarha. Večji razvoj pa je Kanfanar doživel potem, ko so se sem po letu 1630 pričeli priseljevati pribežniki iz bližnjega Dvigrada, ki so bežali pred kugo in malarijo. V novo cerkev, ki so jo pribežniki zgradili v Kanfanarju, so prinesli relikvije iz stare bazilike v Dvigradu. Leta 1714 so v Kanfanar preselili sedež kapitlja dvigradske cerkve.

Istrski kažun v bližini pokopališča v Kanfanarju

Gospodarstvo

[uredi | uredi kodo]

Kanfanar se je gospodarsko okrepil z izgradnjo železnice Divača - Pulj z odcepom Kanfanar - Rovinj leta 1876. Po ukinitvi rovinjske proge leta 1966 se je Kanfanar povezal s cestnim prometom, ko so posodobili cesto v Rovinj. Med letoma 2005 in 2006 so zgradili tovarno tobaka, ki se je sem preselila iz Rovinja.

Področje je znano po velikem kamnolomu, ki deluje tu še iz časa gradnje železnice. Spada v vrsto trdih apnencev in je najbolj znan istrski arhitektonsko-gradbeni kamen.

Demografija

[uredi | uredi kodo]
Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
807 821 526 567 721 766 1279 1286 563 549 589 528 500 535 473

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  • Tretjak, Donatella; Fachin, Niki (2004). Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin. Bruno Fachin, Trst. COBISS 2069228. ISBN 88-85289-67-3.
  • Vinčec, Milan (2009). Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik. Koper, Arsvideo. COBISS 246454272. ISBN 978-961-269-087-8.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]