Piršenbreg
Piršenbreg | |
|---|---|
 | |
  Piršenbreg Geografska lega v Sloveniji | |
| 45°57′54″N 15°39′14″E / 45.96500°N 15.65389°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Posavska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Brežice |
| Župnija | Pišece |
| Krajevna skupnost | Globoko |
| Površina | |
| • Skupno | 3,84 km2 |
| Nadm. višina | 226 m |
| Prebivalstvo (2024)[1] | |
| • Skupno | 252 |
| • Gostota | 66 preb./km2 |
| Demonim | Piršenec |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 8254 Globoko |
| Zemljevidi | |
| Sosednji kraji | Globoko, Mali Vrh, Blatno, Dednja vas, Brezje pri Bojsnem, Bojsno |
Piršenbreg je vas v Bizeljskem gričevju, v Občini Brežice. Spada h Krajevni skupnosti Globoko, cerkvenoupravno pa pod Župnijo Pišece. Razložena vas v južnem delu Bizeljskega leži na slemenih in pobočjih gričevja, ki so ga razrezali potoki Gabernica, Trsnjak in Zevnikov potok. Na severu je zaselek Roviše, na vzhodu pa Slopno. V dolini potoka Trsnjaka se nahaja zaselek Dole. V dolinah so predvsem vlažni travniki, v sušnejših legah tudi njive. Na prisojah je precej vinogradov, severna pobočja pa so porasla z listnatim gozdom.
Krajevna cerkev sv. Barbare stoji v Rovišah na ozemlju sosednjega kraja Blatno. Zgrajena je bila v 17. stoletju in ima zlat glavni oltar.
V vasi se je rodil Mihael Umek, stolni župnik in kanonik v Mariboru.
Ime kraja
[uredi | uredi kodo]Ime kraja po nepreverjeni domnevi izhaja iz nemškega glagola pirschen v naslednjem pomenu:
- France Tomšič, Nemško-slovenski slovar, zbirka Slovarji Državne založbe Slovenije, DZS, 1980.
- Pirsch f (-) zalaz (lov.)
- pirschen (du pirsch[e]st; h. ge-t) zalesti, zalezovati (na lovu)
- Pirsch | hund m lovski pes, ptičar
- Pirsch | pulver n lovski smodnik
- France Tomšič, Nemško-slovenski slovar, Ljudska knjigarna, Ljubljana, 1944.
- Pirsch, Birsch f (-) lov; p- - en (h. ge-t) loviti; zasledovati
- Birsch, Pirsch f (-) lov; b- - en (h. ge-t) loviti; streljati
- Doris Debenjak, Nemško-slovenski in slovensko-nemški slovar, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1974.
- Pirsch f lov m; preža f
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]V Krajevnem leksikonu Dravske banovine iz leta 1937 sta poleg že navedenih zaselkov omenjena še Črnile in Sveta Barbara.
Jeseni leta 1941 so Nemci od tu izselili 41 družin in nastanili Kočevarje.
V 60. letih je v vasi kupila zemljišče Lovska družina Globoko. Leta 1976 so slavnostno odprli nov lovski dom.[2]
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo]Število prebivalcev po letih:
| Leto | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2002 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Prebivalcev | 293 | 274 | 311 | 341 | 361 | 353 | 327 | 329 | 303 | 293 | 267 | 243 | 265 |
Etnična sestava 1991:
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ Ob 70-letnici Lovske družine Globoko razvili nov prapor, Posavskiobzornik.si, pridobljeno 11. maj 2021.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Krajevni leksikon Slovenije, DZS, Ljubljana 1995 (COBISS).
- Krajevni leksikon Slovenije, Knjiga 3, DZS, Ljubljana 1976 (COBISS).
- Krajevni leksikon Dravske banovine, Uprava Krajevnega leksikona Dravske banovine, Ljubljana 1937 (COBISS).
- Atlas okolja
- Popis 2002
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]
