Pojdi na vsebino

Pokrajina Sassari

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pokrajina Sassari
Pokrajina
Palazzo Sciuti, the provincial seat
Palazzo Sciuti, the provincial seat
Zastava Pokrajina Sassari
Zastava		Grb Pokrajina Sassari
Grb
Zemljevid, ki označuje lokacijo province Sassari v Italiji
Zemljevid, ki označuje lokacijo province Sassari v Italiji
40°43′36″N 8°33′33″E / 40.72667°N 8.55917°E / 40.72667; 8.55917
Država Italija
DeželaSardinija
Glavno mestoSassari
Comuni92
Upravljanje
 • Izredni komisarPietro Fois
Površina
 • Skupno7.692 km2
Prebivalstvo
 (31. julij 2017)
 • Skupno493.357
 • Gostota64 preb./km2
GDP
 • Skupaj€6,315 mrd (2015)
 • Per capita€18.884 (2015)
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Postal code
07000-07100
Telephone prefix079
Avtomobilska oznakaSS
Istituto Nazionale di Statistica (ISTAT)090

Pokrajina Sassari (italijansko provincia di Oristano; sardsko provìntzia de Aristanis), je ena od osmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Sardinija. Zavzema tudi otok Asinara. Meji na severu in na zahodu na Sardinsko morje, na vzhodu na pokrajino Olbia - Tempio in na jugu na pokrajini Oristano in Nuoro. Njeno glavno mesto je mesto Sassari. Leta 2017 je imela pokrajina 493.357 prebivalcev.[2]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

V starih časih, med letoma 1600 in 1500 pred našim štetjem, je bila nuraška civilizacija na tem območju na vrhuncu. Med rimsko nadvlado je bila regija Logudoro ena glavnih dobaviteljev žita v Zahodnem rimskem cesarstvu in je bila sedež več legij. V srednjem veku je bila regija Logudoro središče enega od štirih kvazi kraljestev, na katera je bila razdeljena Sardinija, Giudicato di Torres ali Logoduro, prva prestolnica je bila Ardara, ki jo je kasneje nadomestil Sassari.[3] Iz tega obdobja so številne podeželske romanske bazilike. Po osvojitvi s strani Aragonske krone je Logoduro propadel, vendar je kasneje, pod vladavino Savojcev kot dela Kraljevine Sardinije,[4] pridobil na pomenu. V 20. stoletju je gradnja cest in železnic prinesla večjo blaginjo, a hkrati uničila veliko gozdno dediščino regije.

Pokrajina Sassari je bila ustanovljena leta 1859, še pred združitvijo Italije leta 1861, z območjem, ki je do leta 1927 obsegalo celotno otoško glavo, zaradi česar je bila takrat največja pokrajina v državi. Sodobna univerza v Sassariju izvira iz približno istega časa, kot je bila ustanovljena pokrajina.[5] Od leta 1878 pokrajino upravljajo iz Palazzo della Provincia v Sassariju.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Pokrajina Sassari, ki je obrnjena proti Sardinskemu morju na severu in zahodu ter Tirenskemu morju na vzhodu, na jugu meji na pokrajini Nuoro in Oristano. Ima površino 7692 kvadratnih kilometrov in skupno 493.357 prebivalcev (2017). V pokrajini je 92 comuni (občin), od katerih so največje Sassari, Olbia, Alghero, Porto Torres, Tempio Pausania, Sorso, Ozieri, Ittiri in Sennori.[6] Drugo znamenito mesto, Pattada, je še posebej znano po ročno izdelanih nožih.

V pokrajini je edino naravno jezero na Sardiniji, jezero Baratz, in eno največjih umetnih jezer, jezero Coghinas v zahodnem delu, ki je (pred reorganizacijo sardinskih pokrajin) tvorilo mejo z ukinjeno pokrajino Olbia-Tempio. Na tem ozemlju je ena največjih nižin na Sardiniji, Nurra. Pokrajina vsebuje nekaj najbolj znanih letovišč na Sardiniji, vključno s Castelsardo, Porto Torres, Alghero, Riviera del Corallo, Stintino in drugimi. Stintino je na istoimenskem polotoku, ki poteka od ravnine Nurra do otoka Asinara, ki je del narodnega parka Asinara. Med znamenitimi plažami pokrajine Sassari so Balai v Porto Torresu, plaža Pelosa v Stintinu in druge, kot so Alghero il Lido, Maria Pia, Bombarde in Mugoni. Za notranji del pokrajine v tradicionalni regiji Logoduro je značilna hribovita in gorata pokrajina z mehkimi vulkanskimi tereni. Mesto Ozieri je njegovo najpomembnejše središče kulture in zgodovine stran od obale, znano po proizvodnji orodij in keramike iz antičnih časov.[7]

Večje občine

[uredi | uredi kodo]

Glavno mesto je Sassari, ostale večje občine so (podatki 31.12.2008):

Občina Prebivalcev
Sassari 130.658
Alghero 40.965
Porto Torres 22.567
Sorso 14.841
Ozieri 10.991

Naravne zanimivosti

[uredi | uredi kodo]

Ena od zanimivosti pokrajine je Skalnati slon, to je velika skala, ki so jo vetrovi v teku stoletij izoblikovali, da je danes podobna slonu z zelo naravno obliko glave in rilca. Razen naravne zanimivosti je to tudi arheološko najdišče. V 'trupu' slona je namreč izkopana ena od mnogih grobnic, ki jih tu imenujejo Domus de Janas, dobesedno stanovanje čarovnic. Po mnenju arheologov so te grobnice nastale med 4. in 3. tisočletjem pr. n. št.

Glavna zavarovana območja v pokrajini so:

  • Narodni park Arcipelago di La Maddalena (Parco nazionale dell'Arcipelago di La Maddalena)
  • Narodni park Asinara (Parco nazionale dell' Asinara)
  • Krajinski park Porto Conte (Parco naturale regionale di Porto Conte)
  • Krajinski park Marghine e Goceano (Parco del Marghine e Goceano)
  • Morski rezervat Isola dell'Asinara (Area naturale marina protetta Isola dell'Asinara)
  • Morski rezervat Capo Caccia Isola Piana (Area naturale marina protetta Capo Caccia Isola Piana)
  • Mednarodna ustanova za zaščito morskih sesalcev (Santuario per i mammiferi marini)

Glej tudi Naravne vrednote Sardinije.

Zgodovinske zanimivosti

[uredi | uredi kodo]

Mirovna pogodba v Utrechtu, ki je leta 1713 zaključila vojno za špansko nasledstvo, je dodelila Sardinijo Avstriji, a že leta 1720 je otok prešel pod Savojce. Sardinci, ki so že avstrijsko nadoblast težko prenašali, so se Savojcem naravnost uprli. Po dolgoletnem podložništvu Aragoncem in Špancem so hoteli neodvisnost in ne samo samostojno kraljevino. Proti koncu stoletja je prišlo do prave ljudske vstaje, ki so se je udeležili tisoči domačinov. Višek upora je bilo slovesno vkorakanje revolucionarjev v Sassari, največje mesto otoka, kar so ljudje naivno sprejeli kot poraz monarhije. Kar pa še zdaleč ni držalo. Savojci so upor s silo zadušili in čeprav so se jim skupine nezadovoljnežev upirale vse do združenja z ostalo Italijo (1861), je vsak protest ostal brez učinka.

Znamenitosti

[uredi | uredi kodo]
  • Skalna grobnica Molafa
    Skalna grobnica Molafa
  • Santissima Trinità di Saccargia
    Santissima Trinità di Saccargia
  • Sa Coveccada
    Sa Coveccada
  • Monte d’Accoddi
    Monte d’Accoddi

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Regions and Cities > Regional Statistics > Regional Economy > Regional Gross Domestic Product (Small regions TL3), OECD.Stats. Accessed on 16 November 2018.
  2. ↑ Podatki o prebivalstvu iz Istituto Nazionale di Statistica (ISTAT)
  3. ↑ Simonis, Damien (2003). Sardinia. Lonely Planet. str. 83. ISBN 978-1-74059-033-4.
  4. ↑ A Gazetteer of the World: Or, Dictionary of Geographical Knowledge. A. Fullarton. 1859. str. 444.
  5. ↑ Barnard, Henry (1870). The American journal of education. F.C. Brownell. str. 198.
  6. ↑ »Statistiche«. Italian National Institute of Statistics (ISTAT). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. avgusta 2007. Pridobljeno 29. septembra 2014.
  7. ↑ Dyson, Stephen L.; Rowland, Robert J. Jr. (10. december 2007). Archaeology and History in Sardinia from the Stone Age to the Middle Ages: Shepherds, Sailors, and Conquerors. UPenn Museum of Archaeology. str. 36. ISBN 978-1-934536-02-5.

Viri

[uredi | uredi kodo]
  • Parchi e aree protette in Italia, Touring Club Italiano, 2003
  • Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Pokrajina Sassari.



Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pokrajina_Sassari&oldid=6291967«